Danes je napovedan šibek JV in preden bomo šli kamorkoli, bom šel pogledat Sebonji laz (že dvakrat je na ogledu pihalo narobe 🙁 ).
Ko pridem gor, krasen sonček, toplo, bazice se šele delajo in – piha narobe. Od zadaj. Sever.
Postavim vejice in obesim trakce in piha še vedno narobe. Od zadaj. Postavim coto, lepo preverim štrikce, oblečem tangice in – malo sedem v travo. Potegne z leve, od Krima (V) – to poznam že od zadnjič z Ukijem in Erzom.
Še malo hodim naokoli in se delam, kot da ne vem za kaj gre. Veter se naveliča in za trenutek preneha. Hitro se vpnem in potegnem in zalaufam in mi prime in sem že v luftu – pa se veter hitro zdrami in pihne od zadaj in me posadi na travo in prekinem (pred dotičnim grmom od predzadnjič z Erzom…).
Potem se greva tako še trikrat. Vsakokrat zmaga veter (čeprav, roko na srce, je veter toliko pazljiv, da mi sploh več ne pusti odlepiti se od tal in mi butne padalo čez glavo ali na stran, ko sem še trdno na tleh).
Potem se odločim, da ga bom prelisičil: padalo obrnem proti V, kot da je pobočje usmerjeno tja, počakam, da neha pihati od zadaj in butne z leve od Krima in takrat hitro potegnem in laufam delno poševno po pobočju, da mi veter pusti, da se padalo lepo dvigne nad mene. Potem pa ga hitro usmerim desno navzdol po pobočju in sem v luftu :-). Seveda se veter hitro maščuje za to prevaro in pihne po hribu navzdol in me splakne proti grmovju, ampak jaz sem že lepo nad tlemi. Poskuša še z dvema, tremi sunki, ki me nabijejo gor, pa sem, pa tja, jaz pa zavijem v desno, da bom pristal tako kot Erzo zadnjič. Veter pa se ne pusti zgoljufati in me pospeši od zadaj in sploh noče spustiti, tako, da se že vidim prliman na smrekah na koncu kratkega travnika (zadnjič, ko sva šla z Erzom gor, se mi ni zdel tako kratek)… Zavijem ostro v desno v pobočje in se zapeljem malo gor in pristanem v hrib po travniku navzgor (hvala bogu je tu še nekaj travnika pred leskovim nasadom). Zmaga ! Vesel ko radio 🙂 .
Zoranov skok s poskusi
Slišiva se z Erzom drugič in potem vidiva v nalivu na Vrhniki, ko ugotoviva, da je danes najbrž to tisto, kar nam je bilo dano 🙂 .
