Končno izboljšanje (napoved: dopoldne lepo, potem plohe in nevihte…). In res je na Primorskem vse v soncu. Piha SV. Z Megom se dogovoriva za skupno akcijo.

Ker sem na Uncu bolj zgodaj (kot se Mega sprosti), se odpeljem na Strmco “počakat”.

Na sedlu piha popolnoma od zadaj (čisti SV) in to ne samo simbolično. Odpeljem se po kolovozu pod Lipovcem proti Špilniku. Zaparkiram in gor po travniku (bom vsaj coto od včeraj posušil, če ne bo…).

Piha od V. Postavim čim bolj v V smer in razmišljam o odletu (cota se suši 🙂 ), pa konkretno pihne burja od zadaj in posvaljka padalo. Potem spet V. Pa nulca. In se vse še nekajkrat ponovi. Ko dojamem cikel, počakam, da je čim bolj tista nulca in potegnem.

In sem v zraku. Odvijem desno proti dolini, pa me samo splakne dol (očitno je generalno res burja in (še) nobene termike. V smeri proti Strmci se komaj pomikam, pa precej makadama. Zato zavijem na desno in se z vetrom (še vedno makadam, samo da gre hitreje 🙂 ) odpeljem do Studena in čez daljnovod. Na travnikih južno precej razburkano pristanem.

Zoranov let

Še predno pospravim, je Mega že pri meni. Gor po LCja in naprej.

V avtu na tablici preverim, kako se seli dež in obrača veter, pa ni sprememb. Malo pokaplja, pa hitro neha. Odločim se še za pešaka gor na vrh najvišjega zaraščenega smučišča Jelen.

Nekje na polovici začne ponovno kapljati in hitro za tem – ploha. Vedrim pod bukvami ob poseki skoraj pol ure. Ko pojenja, se najprej hočem obrniti dol, potem pa vidim proti Uncu obsijane travnike.

Nadaljujem gor in počasi kapljanje poneha. Ko pridem na vrh, posije sonček. Postavim v mokroto. Tudi tu piha lepo gor cca 2m.

Potegnem in stopim v zrak. Zavijem na levo nad okleščena drevesa, drži nič, potem zapeljem čez Srno in ponovim vajo s pristankom v kotanji.

Zoranov let

Ko sem pospravljen v avtu, spet začne deževati.

Poskušam doklicati Mega, pa mi ne uspe. Na Pivškem in Vipavskem je delno brez dežja, vendar je predaleč in prekomplicirano, da bi sam rinil v predvidene projekte. Zato na Uncu zavijem proti Vrhniki.

Uki prihaja iz službe, ampak se odloči za bolj ziher varianto – kolo. Pokličem še Mireta, ki mu najprej tudi ni. Potem še Kastnerja, ki tudi prihaja iz službe in je takoj za – Krim (ki ga predlagam glede na dopoldanski SV, S, SZ med 1,8 in 4,2 sunki). Potem se prijavi še Mire in se dobimo na šodru v rahlem dežju.

Do Tomišlja, kjer pusti Domen avto in z LCjem proti vrhu.

Takoj po Tomišlju se ulije ploha, ki ne poneha vse do starta. Ko stopimo iz avta še dežuje, ko pa Mire pokadi svoj čik, popolnoma poneha. Začne pihati spet rahlo gor  SV (postaja sedaj prvič  javlja V ! – 2,5/4,2). Takoj postavi Domen na ravnem na kamnih, za njim pa še jaz in Mire.

Kastner lepo odleti, meni pa rata šele v tretjem poskusu (sesutju padala je pretežno vzrok vozel, ki ga odkrije Mire). V tretje sicer odletim, vendar sedaj z zamotano komando, ki jo takoj, ko sem iz poseke, razrešim. Pred startom kar drži in celo rahlo naberem. Domen javi, da je pristal pri avtu v Tomišlju.

Domnov let

Kmalu začne kapljati in takoj se odpeljem do Tomišlja in pristanem zraven Domna.

Zoranov let

Tudi Mire čez nekaj minut pristane  ves vesel, da se je pustil prepričati in je tako spoznal še en nov start 🙂 .