Ker smo prišli v Kruševo šele ob 02 zjutraj, po večernem obisku v hrupnem Ohridu, kakofoniji zvokov vseh mogočih stilov muzike in gneči sprehajanja po promenadi ob jezeru, smo danes zjutraj še malo dlje poležali (zlasi jaz, ki sem bil pokonci od 4.30 🙂 ).
Ob 12h odidemo na start, kjer piha malo močnej kot prejšnje dni, pa še vse je zaprto nad dolino. Kakšno uro modrujemo, potem pa organizacija javi, da tu ne bo OK (to vidimo tudi sami -) ) in da gremo na Ribnik, ki ga imenujejo tudi prilepske Dune du Pilat.
Najprej v Prilep na kosilo in malo šetnje, potem pa pod Ribnik, ki je meni že znan od včeraj zjutraj :-).
Čeprav lepo piha, me ne mika še enkrat na hrib. Najprej se ne da tudi nobenemu drugemu, ko pa vidijo Mileta, ki starta in začne jadrati sem in tja ob travnatem pobočju, se odloči tudi nekaj drugih. Prvi starta Andrej Samsa, ki lepo jadra in celo nabere, potem pa mu sledijo tudi ostali. Pride še skupina Francozov, ki še poveča gužvo v zraku ! Zaradi gneče mi sploh ni več, da bi šel v zrak, čeprav me je prej že malo zamikalo, saj se tako jadranje vseeno ne da primerjati z najinim včerajšnjim skokom v dolino na drugi strani hriba. Včeraj je bila avantura novega starta, to pa bi bila lepa vaja jadranja na pobočju (če bi mi uspelo) in uživanja na večerni termiki.
Tako pa ostanem pod vznožjem hribčka in se pridružim skupini tistih, ki so ostali in groundhandlajo na pristanku …
