Smo včeraj še razmišljali o današnjem Zavrhu, pa je danes preveč SV, na Primorskem pa je burja itak že napovedana vijolična, Kovk pa prbije tudi proti 30m/s (gradient je sicer danes zelo lep). Pa gledam in gledam in se mi zdi v Savinjski dolini OK. Pokličem Milana, ki s kavice potrdi, da v Podpeči res pometa že na tleh in predlagam Dobrovlje. Milan malo menca, ker mora biti ob 15h v LJU na zemeljskih (in podzemeljskih) obveznostih, pa ga spodbudim, da je zanj pot na Štajersko glih taprava smer proti obveznostim in če odfrliva res takoj… Tretjič mu ni treba reči in že ekspresno šibne po svojo robo (ne verjamem pa, da je pustil kavico na mizi…).
Ob 11h me sname pri Hoferju in gasa. Po 35min sva na pristanku (kjer piha JV od Afrike) in ob 12h se že pripravljava na startu. Nad nama krasno modro nebo s kakšnim oblačkom od SV. Občasno malo močneje pihne (JV) in smreke zašumijo, sicer je idealno.
Potegnem prvi in takoj desno naberem in se zapeljem nazaj že lepo nad start pokazati Milanu, da se da lepo jadrati (s postajami se ne slišiva) in že je tudi on v luftu.
Najprej je mestoma kar sunkovito (ko butne termika) in pri Dobrovljah J steber hitro dvigne nad 1000. V luft prihajajo tudi lokalci. Dviganja se malo umirijo in potem samo še drajsamo sem in tja in tja in sem (me sicer mika, da bi potegnil proti Vranskemu, ampak,…).
Ko se mi približuje polna ura, spodbudim Milana da je treba dol, saj sva z odhodom že na tesnem. Še naravnost ven se peljem, dokler nisem že čisto pred Savinjo primerno nizek, da s 55+ zapeljem nazaj na uradni pristanek in zaključim FAI trikotnik 🙂 .
Milan pristane minutko pred mano,
pristanejo pa tudi vsi ostali (?), česar sva res vesela, saj takoj rešiva logistiko.
Kmalu že šibava proti LJU kjer sva 15min pred Milanovimi obveznostmi 🙂 .