Po nekaj ovinkih sva v Moravčah in Erzo že vidi naslednji grič. Pri zadnjih hišah pustiva avto pri prijaznem domačinu (ki mu je kljub deževnemu vremenu vse jasno – adrenalin mora biti…) in na vrh.

Tu veter nabija še močneje, pobočje pa položno z droti vzdolž (bolj strmo in daljše bi bilo pobočje na levo proti V, ampak veter žal piha od J). Erzo malo dviguje padalo in groundhandla in ga vzame in poskakuje do spodnje izravnave, kjer se ustavi. Potem pa še enkrat dvigne in se odpelje v kotanjo spodaj.

Sam niti ne poskušam in se z avtom zapeljem naokoli po njega. Skozi Moravče in na V do Zaloga, kjer je nad ribniki naslednja vzpetina. Malo tavava po slepi cesti (v bistvu cesta ni slepa, slep je tisti, ki jo je zasul s kamionom zemlje, da ne more nihče naprej), da na koncu po J strani le prideva na vrh travnika.

Erzo spet razgrne v močnem vetru in malo dviguje, da ga na položnem pobočju le vzame in se odpelje v dno kotanje.

Sam spet sploh ne poskušam, opazim pa bolj konkreten grič malo naprej proti vasici Straža. Po vrhu pobočja se zapeljeva tja. Še vedno močno piha gor in pobočje se dviguje nad umetnim bajerjem – odlagališčem odpadkov – imenovanim Havaji…

Spet veter naredi večino dela in Erzo se lepo odpelje v desno ob pobočju 300m daleč.

Sam moram na vrhu še bolj riniti v veter kot prej, da me potem nabije v zrak in se pridružim Erzu na mokri travi.

Gor na cestico in dovolj za danes…