Svoje padalo kar zbašem v LCja, pomagam Manci pospraviti njenega in skozi Zagorje gor proti Šilentaboru. Ko najdeva pravi kolovoz, potegneva gor na vrh pobočja (že znana lokacija) in na koncu travnika preverjava veter.

Hladno je in piha malo z desne (čisti V), tako da ne morem preveč cincati (pa tudi mrak se že dela po malem saj je že 18.30…). Manca mi pomaga raztegniti, potegnem in po nekaj korakih sem v zraku nad položnim zgornjim pobočjem. Veter je kar močan in najprej se bojim, da me bo kar posadil na tla, potem pa le pridobim višino in rahlo s pomočjo vetra odpeljem v levo ven. Tu me vedno bolj drži in z bogato višino se zapeljem čez glavno cesto in izvir Pivke in pristanem na travniku proti koncu vasi.

Še predno pospravim, je Manca že pri meni. Oba sva res zadovoljna in to proslaviva še s pico v Aviopubu 🙂