Padalska jata

Dva dni pavze (močan JZ, plohe, nestabilno…) in danes bi naj bilo bolje (še vedno JZ, poslabšanje od Z popoldne in zvečer možen dež). Navijam za Slivnico (ali Strmco) in z Mojco & Meto določimo 12.30 – “čimprej, ker bo pojačalo”.

Še Erzo potrdi in ob 12.20 se prestavimo v Porsheja (Meta ima tudi Minija). Takoj, ko smo na AC, se prvotni cilj postavi pod vprašaj, saj je veter na Slivnici že čez 8 (in tudi na Strmci). Mojca itak že ves čas navija za Lijak (ki meni absolutno ne paše – tja se hodi pozimi…) in še Erzo se pridruži tej ideji (ki nikoli izven zime ne gre na Lijak – razen kadar gre 🤪…). Poskušam še z Vremščico, kjer Pavlič ravno navija na okoli 2000 (in tam je še 5-6/8 – ampak tudi v naraščanju !!), pa nobenega ne gane – “to bo vse premočno”. Obmolknem in se prepustim usodi (mogoče pa sploh ne bom letel, saj se danes nekam čudno počutim, ker od 4.00 naprej nisem več mogel ponovno zaspati…).

Ko pripeljemo na start pa od Z že pokriva nebo (čeprav postaja še vedno nabija (5-6/8+, malo prej pa je bilo že okoli 10). Smo (skoraj) edini in takoj začnemo postavljati.

Erzo ugotovi, da je brez čelade in instrumentov in primernih oblačil in vsak mu nekaj posodi (da ga vsaj zeblo ne bo, brez čelade pa vseeno ostane), da potem spet prvi odleti. Mojca malo za njim (spet hvala Mojci za razgrinjanje in kontrolo štrikov), jaz pa iz prve za njima.

Sprva malo drajsamo okoli starta in slalomiramo med množico (predvsem) tujcev (hitro smo nad grebenom). Potem Mojca prva potegne proti Kasarni in pobere nad greben, jaz za njo in kmalu smo vsi trije mimo Zmajarske v kotlu pred Skretom. Erzo prvi pobere, da se zapelje naprej, jaz vztrajam in iščem in se vračam, da na koncu le pridem nad Čaven. Mojca je nižja in se bori okoli Skreta. Kaže, da se bo celo rešila, pa na koncu popusti in se odpelje v pristanek.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Junaško si se borila na Skretu  [2.6.2026 19:23]

Erzo je naprej sprva višji, potem jaz ob grebenu na Kuclju kar lepo naberem, se višji vržem čez Modrasovec in priklopim Kovk nekaj višji kot predhodno Erzo. Spet on lepo nabere in višji pelje naprej do Podrte in potem z lepo višino čez proti Nanosu. Tudi jaz odpeljem čez s 1150, vendar bolj zunaj direktno čez Plaz, tako da se mu pri Tabli že lepo približam.

Tu so občasni sunki J kar neprijetni, ko popravljava višino. Erzo se trudi nabrati čim več še pred Hieronimom, sam pa se pustim razmetavati nižje, pa potem ob pobočju pri Hieronimu le naberem čez vrh in se pustim odplakniti čez. Erzo je za mano, pa ga izgubim, saj je na tej, postojnski strani, še bolj razgonjeno.

Nebo je kar pokrito z bazami, nekatere so prav grdo črne. Pri Hruševju pa dobim dviganje (ki vleče v eno tako grdo črno), pa samo zavrtim, da me dvigne za cca 200m in pobegnem naprej – skoraj do Postojne.

Zoranov let

Milan Velkavrh : Bravo Zoki, najbolj vroče krilo KLV-ja ta hip🔥🔥🔥 . [2.6.2026 16:47]

Erzo je pristal malo nazaj pri Hraščah.

Erzov let

Ko pospravim, so že pri meni in potem do Vrhnike na zaključno druženje ob sladoledu pri Berzu. Med sladkanjem nas pozdravi še vrhniški Cankar.

Končno veter obrne na J smeri. Ker je J od LJU majhna verjetnost ploh in nakuhavanja (pa z dnevom postopno koprenasto pokrivanje) je ideja Slivnica. Prva to objavi Mojca, zbor pa določimo ob 12.45 na Vrhniki.

Mojca in jaz v Elektrika k Deluxu, Nikolini & Sparkyju. Kar direkt iz Cerknice gor, saj smo polni, medtem ko se Erzu preveč mudi (prihaja iz smeri Krke), da bi počakal Jaroša in Mega na Pumpi v Cerknici (si jih naroči v Grahovo, da bodo z V strani prej na startu…) in nas že pričaka pripravljen na startu (15′ prednosti pa je le 15’…). Takoj za nami prideta še Mega in Jaroš, tako da v bistvu postavljamo skupaj, le Erzo starta 10′ pred ostalimi.

Potem odletita Jaroš in Mega , pa Zoran, Mojca in Delux. Jaroš se nizek pobira, Mega vrti desno nad travniki platoja, Erzo je že precej višji.

Sam pa praktično iz prve zadenem steber in ekspresno v višave (tudi +7). Pri 2200 odpeljem ven iz dviganja (z višino gre kvečejmu hitreje) v smeri Blok, med Erzom (smer V.Lašče ?) in Deluxom (smer Lož ?) in mi gre še kar gor. Še pred Radlekom sem na 2400, ko me le začne spuščati. V spuščanju vidim Deluxa, kako je našel dviganje iznad Bloške police, se mu pridružim v dviganju, zadenem sprva celo močnejše kot on in se pri 2300 odpeljem ven, da ne bi kršil (prej nisem opazil, da sem že v kršitvi). On pa še kar navija (saj je že vedel, da je že nad Slivnico kršil…).

Zgubim ga in ker ne vem, kam namerava (postaje seveda nima nihče razen mene), zabluzim: obrnem nazaj proti Slivnici in se zabijev v veter, odvijem proti S v smeri Krima, pa gre tudi dol, zato obrnem na JV v smeri Sodražice. Požira me tudi z -4,5. Namesto, da bi prej z 2300 odpeljal direkt v smeri Ribnice (kamor bi verjetno brez problemov priletel z vetrom), sem sedaj nizek na 1400 (700 nad terenom). Do Sodražice bi sicer komot pripeljal, vendar se mi zdi bolje (zakaj že?) da obrnem v veter in pristanem na zadnjih travnikih Bloške planote (Studenec na Blokah).

Zoranov let

Še preden pospravim, je Nikolina že pri meni, saj sledi Deluxa, ki je že pri Ribnici. Ker vidiva Mojco, ki ravno pristaja pri Novi vasi, greva še po njo.

Mojčin let

Metka Debevec Švigelj : Bravoooo!!!!!!! [30.5.2026 15:30] Roman Debevec : 👍😎👍 [30.5.2026 21:09]

Medtem Boris pristane v Kočevju zraven doma Nikolinine inštruiranke in je kmalu pri njih na kavi, soku, čipsu in Jaffa keksih.

Borisov let

Mega je peljal (po pričakovanjih) domov, Jaroš pa se je držal lokalnega območja.

Megov let

Urban Jernejčič : Lep let Stane! [30.5.2026 16:28]

Jarošev let

Hendikepiran let z nedelujočimi pospeševalci, ko začnejo sunki na postaji nažigat preko 10 m/s. GIN se je odločil zamenjat karabine na pospeševalcih za neke tanke vrvice, ki se rade trgajo.

Čez slabo uro nas Nikolina pripelje do svoje inštruiranke, kjer Sparky najde družico za igranje.

Ko se poslovimo od prijaznih Borisovih gostiteljev, gremo še na pojedino v Tri zvezde. Ko se napokamo, da komaj dihamo (slastna reberca, divjačinski pršut, ekstravagantne solate, ni da ni…), presenetimo z obiskom še Nikolinino hčero na delovnem mestu (ob gostem soku s smetano 😜).

Medtem je tudi Erzo že nekaj časa na tleh in si rešuje logistiko.

Erzov let

Ko se pod večer odpeljemo iz Kočevja, Erzo še vedno tiči v Ivančni. Med našo potjo ugotavljamo (mlajši del ekipe), da nam sedaj manjka le še aspirin s Coca Colo (z AI poskušam razvozljati kaj to pomeni, saj meni, starejšemu občanu, ki je poleg tega še gibalno oviran, mešanica teh substanc ni poznana – no, po AI se izkaže, da so to le neke urbane legende, ki z znanstveno utemeljitvijo nimajo povezave 😜🤪…).

Erzo vmes končno dobi prevoz na J LJU obvoznico. Tu ga snamemo na Petrolu in dostavimo na Vrhniko, kjer zaključimo krog po SLO. Mojca mu ponudi prevoz še na Slivnico po njegov avto (!!!), vendar mora najprej urediti doma svojo logistiko (!), tako da jo preostali 4je počakamo v CHju, dokler se ne vrne (ob gostem soku s smetano)…

Serija Zavrh se nadaljuje. Na žalost tudi serija curaž…

Ker danes ne bo nakuhavalo in je S, SV, V veter vse šibkejši (da rahle inverzije spodaj sploh ne omenjam), Milanče predlaga Zavrh čimprej.

Ob 13.30 se h Potrebuješu zbašejo Mojca, Berto in med potjo še Meta, midva z Milančetom pa počakava trojko Delux/Nikolina/Sparky.

Na poti na start mora Nikolina zopet na rokah prenesti Sparkyja na kritičnih mestih (te pozna le on sam), družbo pa nam delata sprehajalki/vzgojiteljici, da nas na startu pričaka (njuna) skupina otrok, ki (pri)pešačijo iz doline na to najlepšo razgledno točko.

Naša prva runda že postavlja, mi pa se tudi pridružimo, saj (še) piha idealno (3/6). Med postavljanjem veter upada in že lovimo zadnje sapice.

Ob navijanju otrok prva v luft Mojca, ki jo v kotlu kar spusti, potem jaz (hvala Mojca, za predhodno kontrolo štrikcev 🙂 ), ki kljub lepemu vetru po dvigu padala ne čutim ravno kaj dosti in se bolj vržem po obratu, pa Berto… in ostali.

Čeprav pridem do Trebelnika skoraj na višini starta (ob curaži in dveh močnih rukerjih), okoli njega zacurim, lovim dviganja, pa ujamem le curjenje, potem pa do Dola, kjer mi Mojca pokaže dviganje. Še Berto se pridruži, ampak zelo hitro smo vsi na tleh, kmalu pa še ostali.

Zoranov let

Mojčin let

Bertov let

Milanov let

Dušanov let

Andrejev let

Razen Deluxa, ki kar vrti neke nulce in na koncu pride do BJja.

Borisov let

Sky Rider : Zelo nežna termika. [29.5.2026 15:39]

In spet Zavrh. Po včerajšnji slabi napovedi so danes napovedane redke plohe bolj na Z. Po jutranjih meglicah šajba in termika se hitro prebudi (predvsem po LJU barju).

Zaradi zemeljskih obveznosti in dolgih čakalnih dob, se aktiviram šele po 13h. Hitro se z Mojco uskladiva za 15.30 pri Škorpijonu. 1.ekipa (Mojca, Jaroš, Emil) v Porscheja, midva z Milančetom k Bertu. Na poti na start kar vetra.

Na startu sprva na videz idealno, potem pa vsake toliko prbije, predvsem tik nad robom iz kotla gor (čeprav postaja ne gre čez 7). Trakci mešajo v vse smeri. Še Emil, ki je že delno pripravljen, se umiri, saj ostali posedemo v senco. Moti nas tudi velika celica proti Idriji (radarska kaže močno, omejeno ploho).

Modrujemo in ubijamo čas, da se počasi le vse skupaj bolj umiri (temni oblaki pa se odpeljejo J od nas). Spet posije sonce in panika, da ne bo spet prbilo. Ko pa postavimo, je vetra kvečejmu premalo (vsaj na momente). Nekajkrat potegne Emil, da nazadnje le spelje.

Sam sem že ob prvem dvigu po nekaj čakanja zadovoljen (ker seveda ne vidim katastrofe med štrikci), zato se obrnem in stopim v zrak. Malo čudno me nekam vleče in takoj vidim levo od sredine veliko vozlato zmešnjavo pod kupolo. Poskušam samo uravnati padalo z desno komando, pa se mi zazdi, da ga bom kar zastoliral. Ob tem pa me (čeprav vozim ven iz kotla samo proti pristanku) kar lepo drži in na momente tudi dviguje (za razliko od Emila, ki nizek pride do Dola, kjer se začne lepo pobirati). Jaz si želim samo čimprej na tla, pa traja 15 min, da v dokaj močnem vetru tik nad pristankom, stopim na tla.

Zoranov let

Andrej Erznožnik : Vozel naš vsakdanji [28.5.2026 18:07]

Takoj rešim vozel, ki je kljub intervencijam na začetku leta neomajno zategoval levo stran do samega pristanka…

Nekaj za mano pristane Berto, ki ga je v kotlu spuščalo že v nevarne globine, potem pa se je nad Dolom čudežno rešil (in imel dovolj…).

Bertov let

Mojco pripelje Meta, saj se iz še hujše situacije po toboganu v kotlu (je že izbirala drevo, na katero naj sede) ni uspela čudežno pobrati.

Mojčin let

Ko pospravi še Berto, ju zapeljem gor po avta, medtem ko ostali jadrajo v neslutenih višavah in jim urica in km samo tiktakajo…

Milanov let

Milan Velkavrh : Prvic (preventivna) uporaba velikih ušes na Maestru 3, ker je zaradi okoliških neviht zacelo vse letet gor. Lepo funkcionirajo😊. [28.5.2026 19:13]

Dušanov let

Emilov let

Jarošev let

Za danes napovedano popoldansko poslabšanje z močnimi neurji in celo točo. Dopoldne je vse modro sončno z vedno bolj šibko SV tendenco, ki sredi dopoldneva obrnena na J smeri.

Sprva ne razmišljam o letenju, ko pa Erzo vrže kost o hitri Ulovki, pogledam situacijo še enkrat in vidim, da je na Strmci (kamor bo poslabšanje od S prišlo kasneje) lep JZ 4/5-6. In mu predlagam Strmco. In je Mega za in smo zmenjeni. Le to je problem, da je AC (in že tudi lokalne ceste) stoječe zabasana do Postojne…

Skoraj slabo uro rabim iz LJU do Vrhnike (zadnje etape me Erzo vodi skozi gozdove in makadamske poti), da na Stari Vrhniki prestopim z robo k njemu.

Po Tankovski do stare glavne in z zastoji skozi Logatec, da sva na Lohači vseeno 2 min prej kot Mega. Ker Mega gleda med potjo iz avta kaj prihaja od S (za nama), mu je jasno, da ne gre v luft. Tudi meni je jasno, da ne bom vlekel robe iz Ropotarnice (čeprav je pa proti J še čudovit jasen dan).

Pomagava Erzu razgrniti padalo v že močno pojačanem vetru (čeprav postaja na Petriču ne kaže več kot 7). Potegne in po obratu ga samo odlifta v zrak…

Midva z Ropotarnico dol; Mega s svojim domov, jaz pa za Erzom proti Lazam, do kamor ga odnese…

Erzov let

Andrej Erznožnik : Za mene zadnji hip, za druge prepozno [27.5.2026 17:27]