Padalska jata

Še zadnji dan pred menjavo levega kolena bi rad izkoristil, saj bom potem vsaj x dni na off…

Poje sklicuje za Zavrh, KLV manjša Jata je šla na Smuk, mene pa vleče nekaj uživaškega letenja na Grmadi. Vsaj z Jeanom sva si enotna, da bo danes OK, saj že od jutra po postaji piha lep JV, skladno s celodnevno napovedjo enakomernega VJV (4-5).

Ko odhajam iz LJU, sva še sama, potem se po telefonu pridruži Tomaž, ko Jean razpiše zbor za 14.15 Bale, pa se prijavi še Elmir in nazadnje še Emil.

Po zboru se vsi zbašemo v LCja in skozi vročino in prah do starta. Najprej se nam zdi, da bo OK, ko se razpakiramo, pa samo posedemo v senco: piha nič ali občasno od zadaj, klobasa kaže od vsepovsod, vetrnica na postaji večinoma z leve (kot zadnjič z Megom).

Skoraj uro modrujemo, zakaj nas usoda tako tepe, saj na Zavrhu medtem pihajo sunki S tudi čez 11…

Potem se začnem pripravljati, saj se bo sicer končalo brez letenja, kot zadnjič na Slivnici. Vpet v oklepu in osebni savni poskušam startati vsakokrat, ko vsaj za moment vetrnica pokaže približno gor. Čeprav padalo dobim nekajkrat lepo gor, mi pred robom vsakokrat omahne. Poskušam tudi naprej… enako. Enkrat mi postavi eden, drugič drugi… Vmes postavi tudi Elmir in je prav tako neuspešen – na robu sesuje padalo.

In tako se nadaljujejo poskusi cca 1h. Vmes tudi sam posedim v senci, da me ne zadene kap. Potem pa poskušam tudi bolj diagonalno iz sence, takoj, ko ne piha več od zadaj ali čisto z leve. In mi enkrat rata padalo dobiti lepo nad sebe. Takoj, ko stopim čez rob, pa me močno potegne v desno. Čeprav kontriram z levo komando, že drajsam skozi šavje… ko že mislim, da bom speljal, pa se rob padala zatakne za nepopustljivo vejo in me samo navije in telebnem naravnost dol ob strmem pobočju v krošnje spodaj.

Počasi se zaustavim v jojo guncanju in že stojim na deblu, ki raste skoraj vodoravno ven iz pobočja. Nikamor se nisem udaril, nič ni videti narobe… zavpijem, da sem OK… in neverjetno kmalu so ostali pri meni.

Z nekaj matranja odpnem padalo, ob tovariški podpori po deblu pridem do strmine in zlezem iz zica. Ostali poskrbijo za opremo, sam pa se plazim (pravo plezanje) po skoraj navpičnem pobočju do roba. Fantje obvestijo 113, da ne bi kdo slučajno sprožil akcije… in Mega, če lahko pride reševati padalo.

Opremo in cote za ožet razprostiram po soncu in potem “analiza”, dokler ne pride Mega. Vmes je iz doline prihajkal tudi Peklajev Jernej, ki se, skupaj s Tomažem, pridruži Megu v alpinističnem reševanju padala. Ostali naprej modrujemo v (vroči) senčki.

Elmir počasi pospravi ves ta čas pripravljeno opremo, saj veter še vedno opleta od vsepovsod.

Okoli 18h pa začne vetrokaz vedno bolj enakomerno pihati od JV. Včasih že prav močno. In Elmir spet potegne padalo na plano, se pripravi in starta. Ko stopi čez rob, pa ga samo odlifta v višave.

Naprej se komaj pomika, zato pa jadra sem in tja brez vsakega vrtenja. Ko to vidi Jean, se tudi on pusti odliftati… (medtem spodaj v gmajni še vedno rešujejo moje padalo). Emilu pa “se ne da u luft”…

Elmirov let

Na koncu tudi Emila premaga želja (ga prepričam 😊) in se okoli 18.30 tudi on pripravi.  Sunki so tudi 8, ko se z zelo atraktivnim startom tudi on pridruži predhodnikoma…

Emilov let

Gotovo je potekla debela ura, da pride iz gmajne Mega in odhiti po svojih opravkih, za njim pa še Jernej in Tomaž. Počakam, da se tudi onadva pridružita trojici v lepem večernem jadranju.

Jernejev let

Sam pa grem rešiti Jeana na pristanek v Studeno.

Odložim ga pri Balah in gasa proti LJU v priprave za bolnico… na veliko srečo le na planirano operacijo 😀

Po nočnem dežju je zjutraj in del dopoldneva precej zabasano in v LJU celo rosi, potem se začne oblačnost redčiti. Milče verjame v Zavrh, jaz se nagibam na Grmado. Ker nimam kandidatov za svojo idejo, se ob 13.32 narišem pri Škorpijonu.

Z Milančetom se presedeva k Mojci, ki nas prestavi gor v vas. Spet umiram(o) od vročine na poti na start (občasno nam vroče pihne z desne, kar je dober znak).

Na startu brezveterje z občasnim popihljanjem gor (3,3/4,5 S). Takoj začnemo postavljati, da se ne bomo stopili. Pride še Dušan in se pridruži. Spet mi Mojca raztegne, še predno se inštaliram v zic in priklopim elektroniko (še enkrat hvala Mojca 🙂 ), potem pa čakam(o), da spet dahne gor.

Ko se to zgodi, hrbtno dvignem (…nič zamotano ali zavozlano…) in po obratu speljem. Začuda me čez graben kar nekajkrat dvigne, tako da pridem za Trebelnik lepo visok. Proti pričakovanju na razu ni nič kaj dosti in prvo dviganje dobim šele nad Dolom z močnim stebrom do 1000. Potem vidim tudi ostale 3 v luftu. Ko mi zmanjka, se guncajoče med mehurčki zapeljem proti Javorču. Vmes dobim še eno ostro dviganje, da se zapeljem brez skrbi na Javorč (kaže mi JV), kjer bolj neuspešno poskušam pobrati, potem pa nazaj.

Vidim da sta Mojca in Dušan že nizka v pristajalni fazi.

Mojčin let

Dušanov let

Le Milče se še bori proti Javorču dokaj nizek. Nad Dolom spet naberem v tistem ostrem dviganju (sploh mi ni jasno, od kod steber v resnici vleče – kaže mi S), se zapeljem do Javorča, do kamor pa samo curim. Nazaj nad Dol, kjer spet nekaj naberem, se zapeljem še nekaj naprej proti Bistri kjer vidim Milčeta na tleh.

Milanov let

Nizek obrnem, se še nekaj matram nad Dolom, medtem ko vidim Elektrika manevrirati na pristanku. Še malo drajsam sem in tja in bolj zunaj nad dolino, da zagotovo naberem polno 1h in potem zapeljem v pristanek.

Zoranov let

Andrej Erznožnik : To ni pa nič, saj še na Vrhniko nisi prletu! [1.7.2025 17:51] Andrej Erznožnik : Ave Zavrha [1.7.2025 17:53]

Dušan se spakiran pri avtih pogovarja s kravami in pove, da so z Elektrikom šli gor Delux, Erzo, Poje ter Mojca in Milče na 2.rundo, za njimi pa menda še Hliš.

Med pospravljanjem se mi že vse megli od vročine, medtem ko 2.ekipa zajadra po luftu. Dušana bi lahko zapeljal gor, pa ga ponovitev ne zanima in bo 2.ekipo počkal na pristanku… Jaz pa v gužvo proti LJU.

Mojčin 2.let

Milanov 2.let

Andrejev let

Andrej Erznožnik : Komentar enak Zoranovemu [1.7.2025 17:49]

Jožetov let

Jože Poje : Kot je Milan rekel. Samo da si višji od žleba na bajti pri Bistri, pa se že da pobrat. In res je tako. [1.7.2025 17:00]

Borisov let

Komentar leta: Ko ti štorklja pokaže in skupaj pobereva. [1.7.2025 17:33] Andrej Erznožnik : Komentar enak Zoranovemu [1.7.2025 17:50]

Erzov let

Danes sicer napovedana močna termika z malo generalnega vetra (in kot zadnje dni: visoko S, spodaj kakor kje…). Zdi se mi, da bi lahko uživaško drajsal Strmco ob pravem času, pa me prehiti Delux s prepričanjem v Slivnico (kjer pa PP napoveduje kar neko brezveterje z mešanjem različnih smeri zaradi termike…). Ker verjame, da bomo pobrali na 2000, celo prvi vrže kost na Telegram in potem se določi 13.45 Vrhnika in 14.30 Petrol Cerknica.

Na šodru za Petrolom se v Hlišev avto naložimo še Erzo (ki je moral priti celo s terena samo zato, da ja ne bi slučajno kaj zamudil, čeprav se mu sicer ne da preveč…), Delux in jaz.

Z odprtimi okni skozi razgreti zrak (klima ne dela…) AC pod prečudovitimi bazicami, posutimi po modrem nebu do Cerknice in kar od zadaj gor (saj smo že polni), na Petrolu pa prisedeta v Emilov avto še Sebastijan in Dušan.

Na startu vročina kot včeraj s pihanjem iz različnih smeri (kot včeraj), vendar je bistveno manj vetra (kot včeraj). Sploh zato, ker se nad nami nebo zapira s temnim pokrovom (naokoli pa še vedno prelepe bazice). Eni bi kar nadaljevali čakanje od včeraj, sam pa ostanem na startu in se počasi začnem pripravljati (sicer se bo končalo, kot včeraj… v čakanju). Nepričakovano prihajka še Kurnikova Ana, ki je očitno že v zaključni fazi rehabilitacije 🙂 .

Občasno veter vseeno dahne po pobočju gor, vendar je nebo vse bolj pokrito in v senci je tako vrh, kot vso Cerkniško polje (je pa za spoznanje manj vroče). Seveda bi vsi radi videli vsaj eno sondo, zato se pripravim do konca in ob skupni asistenci razgrinjanja padala po kontrolnem dvigu v drugo odletim.

Razen nekaj mehurčkov, ko mi vario zacinglja, se v lokih iskanja sem in tja odpeljem v curaži do Pumpe.

Zoranov let

Miha Mlakar : Je spet čuden veter? [30.6.2025 16:13] Zoran Gaborovič : Danes čudno brezveterje 😄 [30.6.2025 16:17] Miha Mlakar 😁 ankul prov [30.6.2025 16:52]

Nekaj za mojim pristankom me preleti Ana. Sebastijan, Dušan in Emil tudi kmalu pristanejo na uradnem.

Sebastijanov let

Dušanov let

Emilov let

Erzo, Hliš in Delux pa se vržejo v smeri Grahova.

Erzov let

Andrejev let

Borisov let

Dušan naju z Emilom potegne gor po avtomobila, potem pa se jaz po V varianto odpeljem dol v Grahovo po ostale tri in v (skoraj) popolni pokritosti domov proti Vrhniki (čeprav bi Delux šel še enkrat gor, ker sedaj pa piha dosti več)…

Glede na dogajanje zadnjih dni me za danes najbolj pritegne Jeanova ideja o Slivnici, čeprav je vremenska situacija podobna kot te zadnje dni (S, spodaj bolj SV, V tendence). Ker pa naj bi bilo generalnega (S) vetra malo, verjamem(o), da bo termika naredila svoje in zaradi rahle inverzije na 600 je tudi Slivnica nad temi anomalijami…

Jean skliče zbor za 12.30 na Petrolu v Cerknici, kamor prihajata Mlakarjev Miha in Lapajnetov Borut. Jaz skličem zbor tam za ob 14.00, oziroma na Vrhniki ob 13.30. Nekateri bolj navijajo za Zavrh (Roman sploh in tudi Poje ni prav odločen za Slivnico), saj Slivnica kar noče obrniti (vsaj po postaji…) na J. Vendar na koncu odloči Delux z Nikolino (in Sparkyjem), saj ima z Elektrikom tudi demokracijo v rokah. S Pojetom presedeva v Elektrika in gasa iz Cerknice od zadaj gor. Štusejev Dušan pa bo pri Petrolu počakal Romana in Jaroša (in Emila?) za drugi avto.

Na startu pa predhodna ekipa (Jean, Miha, Borut in še hiker Prudičev Miha) sedi v senci in v lepoti razgledov na Cerkniško polje tarna nad kruto usodo, ki noče nakloniti ugodnega vetra, da o nikakršnih bazah nad nami niti ne govorimo. Na startu pa sedu tudi še drugi hiker Hrabarjev Sebastjan v pričakovanju ugodnega vetra.

Le Jože začne (skoraj) takoj postavljati, ostali se stlačimo v senco, saj veter opleta z vseh smeri (JV, V, SV, od zadaj S in SZ) le J po startu gor komaj kdaj. Pride še drugi avto in na koncu še Emil, da imamo komaj vsi dovolj prostora v senci pod dreveščkom.

Po nekaj poskusih in menjavah startne lokacije

Poje le odleti, sprva nabere, potem pa se odpelje proti Rakeku in uspe prijadrati celo do Ivanjega sela.

Jožetov let

Komentar leta: Oh ti, Slivnica… [29.6.2025 15:53] Sky Rider : Spet sam😱 [29.6.2025 16:18] Jože Poje : Za vse sem sam… za švicat… za laufat… za zlagat… za štopat… [29.6.2025 17:07]

Ostali med tem modrujemo, preklinjamo, zaklinjamo vreme in veter in sonce, le lepih razgledov se ne znamo veseliti. In tako traja kar nekaj ur z veliko vložki močnejših sunkov vetra, in menjave smeri, le sonce prbija enakomerno na ful.

Enkrat vmes je Prudičevemu Mihu zadosti, se pripravi in po nekaj poskusih dokaj atraktivno odleti. Še nekaj suše preteče, da se Tudi Jean odloči zaključiti današnji čakalni dan in se zabriše dol.

Večji del odprave se je vmes tudi odpravil v kočo na osvežitev in Jeanov odlet jih je (povsem neupravičeno) priklical nazaj na start, saj so mislili, da se situacija izboljšuje.

Bolj, kot se popoldan vesi v večer, manj je upanja za zaresno letenje in nekateri se v sebi odločimo, da danes pač ne bo nič…

Ker se Roman javi, da odpelje idrski avto v dolino, se Borut in Miha z lahkim srcem odločita za zaključni skok…

Borutov let

Pa še Boris, Jaroš in Sebastijan.

Sebastjanov let

Jarošev let

Ker ponudim šofersko uslugo Emilu pa se tudi on na koncu odloči za start (Dušanu in meni pa se zdi v takih pogojih nesmiselno matrati z vprašljivim odletom, saj si razen skoka v dolino /zmotno !!! / ne obetamo ob tej uri ničesar več).

Ko se začnem odpravljati v dolino, pa zagledamo Borisa v višavah desno nad dolino, vendar me to (žal) več ne gane, drugih v višavah pa še ni….

Ko pripeljem Emilov avto dol, presedem k Nikolini v Elektrika in za Borisom, ki leti proti SZ: a) domu, b) Vrhniki. Ko ga pri Logatcu prehitiva po AC, še vedno drži smer v eno od variant a) ali b), ko pa v Mantovi sedeva za mizo, je že obrnil smer za skoraj 2 x 90st in že ekspresno odšibal čez Strmco do Nanosa, kjer se je zaletel v Z…

Borisov let

Sky Rider : Precej konzervativno in pocasno. Dišalo je po smrekah. [29.6.2025 19:57]

Nikolina se mora po videnem kar podpreti s hrano, da lahko potem zapelje (nazaj) proti Postojni…

Jaz pa na poti proti LJU ugotovim, da se tudi Emil ni samo vrgel v dolino.

Emilov let

Vročina se nadaljuje s S zgoraj in karkoli že je, spodaj (načelno bolj V tendence, z malo generalnega vetra in obilo termičnih zagonetk). Ker pričakujem na Zavrhu včerajšnjo žalost, sem vesel, ko presenetim Mega na odhodu na Grmado (ki mi daje več upanja, čeprav je Jean že zjutraj napovedoval, da danes ni dan za Grmado, ker je preveč severa).

Skličem Bale za ob 12.30. Prijavi se še GMS. Ker je AC gužva manjša od pričakovane, okoli 12.15 prestopiva k Megu in skozi puhtečo vročino gor na start. Seveda je imel Jean prav, saj so tukaj sunki predvsem z leve in tudi od zadaj, po startu gor pa le za vzorec vsake toliko,… da si sploh upamo postaviti. Včasih završi, veliko je brezveterja…

Prvi potegne GMS naprej in se z ohlapnim padalom vrže čez rob… in kmalu pristane.

Rudijev let

Potem pa mi Mega asistira pri kar nekaj poskusih ob premalo vetra in tudi prekinitvi, saj celo Maestro2 ni dovolj trdno stal nad mano za varen odlet…

Končno se vse poklopi, da je hrbtni dvig in moje racanje zadovoljivo za start. Rinem v levo in curim in potem ves nizek za robom poskušam izkoristiti neke mehurčke, pa sem prenizek, ali pa jih ni dovolj. Še zunaj nad pokopališčem nekaj poskušam v močnem talnem S vetru, da le uspem pristati na uradnem.

Zoranov let

Sam že pospravim in GMS se odpelje novim dogodivščinam naproti (=Kovk), ko tudi Megu uspe speljati.

Megov let

Potem pa še po Mega in gor po njegov avto.

Ker sva že na startu, izkoristiva priliko, da zamenjava vetrno vrečo, ki jo je včerajšnje neurje dokončno razcefralo.

Ustaviva se še na Strmci, kjer je vreča tudi uničena iz istega razloga, pa nama ne uspe sprostiti droga, tako da zadeva čaka bolj močne in mlajše, ali pa tehničarje 🙂 .