Vročina se stopnjuje, vreme identično napovedano z nekaj manj generalnega vetra = skoraj brezveterje (vprašanje pa je, kako bo zares), zato sem odločen spet za Zavrh (pa še ponjave za pokrivanje avtomobilskih konjev moram vrniti lastniku, ker jih je včeraj Nikolina v nevednosti kar naložila v LCja). Mojca je seveda za in objaviva zbor za eventualne interesente ob 13.30 (da zgoraj ne bomo preveč čakali). Erzo potem skliče zbor za Slivnico, kar pa naju ne gane…
Še nekaj ljudi se prijavi v najino jato in ob 13.30 se v puhteči vročini 34 C Mojca, Potrebuješev Andrej, Grebenčev Luka in jaz zbašemo k Zdešarjevemu Janezu, drugi župnik Poje (ki zamuja), pa bo pridrvel gor za nami.
Pot na start je spet ubijajoča v vročem pihljanju. Na startu pa malo vetra in le občasno pihne gor kaj konkretnega. Zato je pa v senčki taisti vetrček prav prijetno osvežilen.
Ker se Mojca boji, da bo kvečejmu slabše, kmalu začne postavljati, ostali pa ji sledimo (kaj pa hočemo…). Mojca odleti, malo pojadra desno pred startom, potem pa izgine za Trebelnik in … scuri na pristanek.
Mojčin let
Potem odleti Zdešarjev Janez in nekaj za njim še jaz… in ostali.
Čez kotel me kar drži in ob Trebelniku dvigne, za njim pa osmičari Janez na višini grebena. Ker me drži in tudi rahlo dvigne, potegnem naprej nad Dol, kjer pa dobim šibko dviganje, ki ga poskušam s prestavljanjem sem in tja izkoristiti čimbolje. Kmalu se mi pridružita Poje in Janez (na klousiča v moj steber) in skupaj zavrtimo, vendar me kmalu nadletita, ker se pustita zanašati bolj nazaj, mene pa v tisti zgornji gozdnati kotel ne mika preveč.
Na koncu se vendar pustim zanesti tja, pa se mi zdi, da sem (pre)nizko nad drevesi in se raje odpeljem naprej po grebenu, medtem ko ona dva kar vrtita naprej (in tudi pridobita nekaj dodatnih m). V smeri Bistre mi gre samo dol, zato obrnem in se zapeljem nazaj… in scurim na pristanek. Vendar danes parkiram na drugi strani ceste, kjer je za pašočimi se konji lepo v nulo pokošeno.
Zoranov let
Na drugi strani pospravlja že Andrej, kmalu pa pristane tudi Janez.
Andrejev let
Janezov let
Vsi prisotni do konca pospravimo na pokošeni strani, ko pripešači še Luka, ki ga je požrlo kar v kotlu pod startom.
Lukov let
Jože pa še kar jadra, zato Mojca naloži šoferja Janeza in Luka (da reši Pojetov avto) in zapelje gor, jaz pa sprovociram prišlega obiskovalca Ukija, da se mi/nam pridruži pri Pr’Dohtar.
Končno pristane tudi Poje, ki je hitro rešen kar z njegovim lastnim avtom.
Jožetov let
Jože Poje : Obkrožil celo dolino. [28.6.2026 16:24]
Kmalu se nama z Ukijem za mizo pridružijo še Janez, Mojca in (z ovinkom do Škorpijona) tudi Poje na podaljšano zaključno druženje polno zanimivih tem, ki smo jih obdelovali še dolgo časa…
