Padalska jata

Prihod slabega vremena z dežjem in snegom se je zamaknil za en dan in danes je še vedno čudovit sončen dan (izven LJU seveda, pri nas je megla do podna). Sondaža spodaj slaba z izrazito kljuko na 800m, višje super z veliko vetra SZ smeri, spodaj pa vetra malo in naj bi prevladovale JZ, Z smeri.

Ampak naše postaje zgodaj dopoldne kažejo JV, V (Slivnica, Grmada, Strmca močan SV). Za zaključek sezone si zaželim nekaj uživaškega jadranja na sončku in glede na postaje vidim le Grmado. Mega je za in objavim Bale za ob 12.30.

Pa me Emil obvesti tik pred prihodom, da gresta s Sašom na Slivnico in da je vmes tudi Grmada že ugasnila, Strmca pa obrača na J.

Po kratkem posvetu z Megom pri Balah (ali greva na Slivnico?) se odločiva, da kar ostaneva v tem koncu in se prestaviva pod Strmco. In z LCjem gor na start.

Res že šibko piha (3/5) J in treba bo še malo počakati. Pa me spodbudi Mega, da za vmesni čas potegnem ven Arribo in tangice, da se vržem dol, saj bo prišel takoj po mene. Hitro sem pripravljen (ob Megovi asistenci) in potegnem.

Sem mislil, da bom samo scuril, pa vseeno malo pojadram sem in tja in še nad pristankom malo zavrtim.

Zoranov ogrevalni let

Mega je hitro spodaj pri meni. Arribo samo naberem in se ves opremljen samo zbašem k njemu v LCja.

Na startu pa zdaj piha že malo močneje. Tu sta tudi naša nova letošnja člana KLV – familija Miq s kužkom (nežnejši del bo letel, moški del pa je na bolniški in bo čuval kužka in navijal za nas 🙂 ).

Ker se mi ne ljubi menjavati opreme (čeprav so sunki že okoli 8), sem takoj pripravljen z Arribo3, medtem, ko se Mega še pripravlja.

Potegnem in sem takoj v zraku. Sprva sicer samo držim višino, potem se počasi le spajsam nad greben in bolj sproščeno zajadram. Kmalu vsi trije lepo drajsamo sem in tja okoli sedla, občasno se tudi raztegnem do roba Petriča in pod Lipovec. Čas se kar nabira (in ratuje hladnoooo…), v tangicah je danes z Arribo pravo uživaško igračkanje na (ne premočnem) vetru (očitno se padala že navajam) in za konec še poberem na vrh Petriča, tako da se ne morem upreti skušnjavi – in se zapeljem na Planinsko polje.

Zoranov let

Je pa čez Planino kar požiralo, tako da nisem prišel prav daleč na travnike.

Mega pristane pod Strmco pri svojem avtu

Megov let

in me kmalu pobere in dostavi do LCja.

Super dan na sončku in super sem užival (za zaključek sezone 🙂 )

Močan JZ, ki pa popoldne izveneva. Se dopoldne z Milanom dogovarjava vsaj za Sv.Lovrenc, ker je tam manj vetra, pa pride čez neka pooblačitev z dežjem…

Tako se spravim v LC ja in po dolgem času v Kižlovko. Ker je pozna ura in vsa dolina v senci, se hladen zrak zliva s hribiv dol.

Tako s hladom na tilniku šele v peto speljem (no, prvič sem ga imel v obraz, ker sem poskušal hrbtno 🙂 ).

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Ker je za naslednje dni napovedano poslabšanje (celo sneg v nižinah) in se D-day neizprosno bliža, moram danes (ko je že od jutra prekrasen sonček – ob orkanski burji na Primorskem) nujno še kaj odleteti.

Prvi objavi Pojetov Jože zbor za ob 12h, ki ga potrdijo Mojca, Delux in Milanče. Ker imam še zemeljske obveze, skličem naslednjo rundo za ob 13h. Lin in še kar nekaj mladcev potrdi. Ker prihajam čez Barje in je večina iz 1.runde še na startu (ker so sunki tudi čez 11 – in v takem štarta le Jože 🙂 ), upam, da jih še ujamem, zato zapeljem iz Borovnice kar gor in se sam odpravim na start.

Ob ugašajočih sunkih (še vedno pa je občasno močno) me še nerazpakirani pričakajo Mojca, Delux in Milanče, Lin pa ravno startuje. Veter se res umirja, zato se počasi začnemo tudi mi pripravljati. Medtem prideta iz vasi še Igor in Mežnarjev Urban, pa iz doline prihajka Ana. Počasi eden za drugim startujemo, meni sekundira Delux (lepo mi raztegne Aribbo in razvozla štrikce 🙂 ), Mojca pa popravlja padalo Igorju in Milančetu.

Ob prvem dvigu se samo obrnem in odletim. V začetku me kar dviguje in gunca, da pridem kar nekaj nad start in precej nad grebenom čez Trebelnik – in samo peljem (stran od grebena) čez Bistro do Javorča. V počasni curaži z vmesnimi dviganji brez vrtenja nazaj in se nizek poskušam pobrati nad Škorpijonom (medtem, ko ostali jadrajo v višavah nad mano). Trikrat že mislim, da se bom rešil, na koncu pa se žal zapeljem le na pristanek.

Zoranov let

Jože je tudi že tukaj (seveda po malo več letenja, kot jaz 🙂 ).

Jožetov let

Jože Poje : Na začetku do bile razmere za peti marec in ne za dan pred Miklavžem. Potem pa se je uneslo. [5.12.2024 14:45]

Tudi Mojca kmalu pride s svojega pristanka (in se poslovi).

Mojčin let

Nama z Jožetom pa se počasi pridružijo še ostali.

Juretov let

Jure Pogačnik : Ognjeni krst novega krila 😆 [5.12.2024 15:18]

Borisov let

Komentar leta: Tolk dobr, da sem sel z usesi dol. [5.12.2024 14:55] Janez Kocjan – JanKo. : hja! preveč “dobrega” še za u župo ni, kaj šele za lett! 😜 [5.12.2024 16:08]

Linov let

Urbanov let

Urban Mežnar : Haha ce bi mi kdo reku da bom 5.12. vrtel 4+m/s stebre bi se mu smejal. Noro lep dan za igrackanje [5.12.2024 15:35]

Milanov let

Komentar leta:Še en prekrasen jesenski Zavrh🤩. Dviganja pa pomladna🦅. [5.12.2024 16:03] Andrej Erznožnik : Zakaj pa 1h za Pojetom startaš? [5.12.2024 16:12]

Anin let

Z Deluxom, Urbanom in Linom se zbašemo k Jožetu in gor po avte.

Danes V, SV še vedno vztraja, dan pa je do konca gnil večinoma povsod po SLO (razen na Primorskem, kjer je burja odpihnila oblačnost), celo nekaj možnosti padavin je napovedano.

Kljub temu Milanče da pobudo za Zavrh, ki je ob sklicu ravno v robu oblaka. Mene mika bolj Ulovka, kjer ni take možnosti blata, višina starta pa je tam, tam. Ko se približuje zborna ura, pridobim na svojo stran še Škobernetovega Tomaža (ki Ulovke še ne pozna in je takoj za spremembo) in via Vrhnika se dobiva pri Skalah. Ko Milanče pasira Borovnico in ugotovi, da je megla na Zavrhu še nekaj bolj pod štartom, podaljša do naju in oba se zbašeta k meni v LCja.

Šele, ko s ceste na parkingu za Ulovko zavijemo z LCjem na kolovoz, pridemo v meglo. Na štartu pa je že kar gosta tudi dol proti Brunarici (ki se komaj sluti na dnu), tako da nobenega več ne mika postaviti padalo, čeprav piha idealno po griču gor.

Milanče goni naprej svoj Zavrh, jaz pa na poti nazaj odvijem proti Planini in zapeljem do koče/stolpa. Tu smo že pod bazo in se vidi v dolino proti Vrhniki in okolici, vendar vetra ni nobenega (čeprav zastava na stolpu veselo plapola v pravi smeri; je pa šavje tako zaraslo (nekdanji) start, da Milanče daje prednost celo zaraslemu Krimu pred tukaj videno situacijo.

Pokliče Delux v zaključevanju svojega šihta in seznanimo ga s situacijo na Ulovki (in Planini), on pa nas z dejstvom, da je po trenutno videm z njegovega opazovališča (na šihtu) na Zavrhu baza še nižje pod startom, kot prej. Predlagam Sv.Ano in Deluxu je tudi to edina realna možnost.

Milanče verjame v jadranje na Zavrhu, zato se ustavimo pri Škorpijonu, kjer nas že pričaka Delux. In hitro odpeljemo vsak s svojim avtom naprej proti Podpeči…

Parkiramo na parkingu pred Grebencem in vsi 3jei k meni v LCja.

Ko parkiramo v sluzastem ozračju zraven cerkvice na vrhu, pa nas tu sprejme res ugoden veter. Res, da je občasno prešvoh, občasno pa SV tudi dobi primerno jakost in takoj se začnemo pripravljati na V startu. Tomaž ostane moj sekundant, ko kot prvi odleti Delux, nekaj za njim pa še Milanče. Oba lepo zajadrata in sta hitro nad vrhom.

Moj prvi dvig je lep in brez vozlov ali vejic (Delux ima rahlo zavozlane štrikce…), ko pa ob pravem sunku v drugo dvignem, po obratu (skoraj) stopim v zrak, tako da ni nobenega dotika na spodnji stopnici. In se tudi sam pridružim predhodnikoma v prelepem (ledeno mrzlem) jadranju. Tomaž se še kar nekaj časa matra (veter spreminja smer in pogosteje usiha) preden se nam tudi on pridruži v zraku.

Skoraj pol ure najadram, ko me hlad le prisili, da zapeljem daleč naokoli čez Podpeč do Ljubljanice in z vetrom (za Milančetom) nazaj ob Ljubljanici, da pristanem na letališču.

Zoranov let

Milanče potegne z vetrom v hrbet, dokler gre.

Milanov let

Ob meni pristane Tomaž.

In nekaj za njim še Delux.

Borisov let

Tomaž pospravi prvi in gre po svoj avto, s katerim pride po naju in mene zapelje gor po LCja.

Lepo hladno jadralno doživetje zaključimo z vročo čokolado in kavo v kafiču pri Mercatorju v Podpeči.

Danes podoben dan, kot včeraj z majčkeno manj SV vetra in precej inverznim jutranjim gradientom. V LJU zjutraj megla, na Primorskem in Gorenjskem pa šajba. Ko zaključim z zemeljskimi obveznostmi, je sonce že visoko. Najprej razmišljam o Grmadi (ki je po jakosti ravno še na meji ?), pa pokliče Milanče, ki se potika po gorenjskih hribih in ga mika še letenje – na Gozdu.

Ker je v tistih koncih od zgodnjega jutra, je bil seveda že zdavnaj v zraku, ko jaz pripeljem direkt gor na Gozd (sva zmenjena za logistiko).

Milanov let

Milan Velkavrh : Se je glih izšlo za eno urco😊. [2.12.2024 14:36]

Čeprav je ponedeljek, je na startu spet šola (tandemi + začetniki), ki krožijo med pristankom in startom po cesti in v zraku.

Sem hitro v tangicah in pripravljen za postavitev padala… ki pa je Rook2 (!?!?), ko ga potegnem iz (podobne) vreče… in nazaj dol do LCja po Arribo…

Sonce je že 1/2 ure nižje, ko končno potegnem hrbtno (veterček je skoraj idealen). Takoj me rahlo butne gor in potem močno gunca, ko nad grebenom vozim proti V robu ves čas v dokaj bolj sunkovitih dviganjih in spuščanjih, kot včeraj (to pripisujem nekaj več vetra, kot včeraj in predvsem lastnostim Arribe, … pa kasneje z Milančetom uskladiva, da je imel tudi on podobno razgonjeno ozračje: ob generalnem S vetru zgoraj, dolincu in termiki spodaj ter dokaj močni jutranji invezni kljuki okoli 700). Vozim sem in tja po grebenu in nad njim, tudi malo zavrtim in osmičarim, na koncu pa se zapeljem daleč nad Veterno in v širokem loku na pristanek.

Zoranov let

Milanče me že kar nekaj časa čaka in mi pomaga pospraviti, saj “prevoznik” za gor že pritiska. Na koncu pa se Milanče z eno ekipo odpelje po svoj avto, jaz pa z drugo ekipo po LCja (ki pa mi ga Milanče prijazno dostavi s parkinga pod startom dol do koče 🙂 ).

Na poti dol in proti LJU se prepozno spomnim, da sva se dogovorila za pir na Golniku in zato zamudim lokalno gostilniško družabno dogajanje, ki se je baje precej burno odvijalo, kot mi Milanče v živo javlja po telefonu 🙂 🙂 .