Padalska jata

Danes mrtvilo s sramežljivim soncem (in šibkimi V vetrovi in inverzijo). Milanče predlaga, da se gremo vsaj vreči dol na Zavrh, saj za kakšno resno letenje ni obetov.

Ob 13.30 se dobiva pri Škorpijonu (drugih kandidatov ni), pa je veter na startu tako upadel, da Milanče ne verjame v uspešen start s svojo Deltico. In se odločiva, da greva poskusiti srečo na Koreno (sonce lepo obseva pobočje, postaja kaže šibek V, start pa je strm…).

Pri ŠPH prisede v LCja in v daljinskem opazovanju krav, ki postopajo po startu, zapeljeva gor. Tik pod vrhom naju ustavi “neuradna” zapora ceste, saj delajo škarpo in so stroji čez cesto (“… neeee, cesta ni zaprtaaa, ampak mimo se pa neee daaa… saj se lahko gre po travnatem kolovozu naokoli, s takšnim avtom bo gotovo šlo…”). In rikvercava in naokoli izogibajoč se nasproti kotalečim avtom, ki pa niso ravno terenci.

Parkirava in najprej peš dol do starta; ograjen je v pašnik, ampak kravice so se med najino vožnjo gor dovolj nasprehodile in počivajo v skrajnem spodnjem koncu kvadranta. Piha pa z leve in občasno tudi gor. Greva nazaj v LCja po robo (zgoraj piha od S čez hrib !!) in na start (pustili pa so nam dostop skozi ograjo).

Takoj začneva postavljati, in paziva na sveže in manj sveže kravjeke, ki so razporejeni po vzletnem pobočju. V glavnem se jim med razgrinjanjem Arribe uspem izogniti,… enkrat pa tudi ne… in mi zdrsne, kot na ledu, da bi spet skoraj plužil po gnoju (navidez lepo posušeni, so žal znotraj še povsem sveži…).

Pod budnim Milčetovim očesom počakam, da spet pihne gor (je vmes tudi že od zadaj dol), hrbtno potegnem in moram narediti kar nekaj korakov, da sem v luftu, tik nad spodjo ograjo. Do roba me pošteno spušča, na gozdni meji pa butne gor in celo dvigne in v (razbutanem) dviganju zapeljem v levo, da sem nad nivojem Slevice. Potem pa ven in v širokem loku nad ŠPH, kjer pa vidim, da zastave kažejo SV (torej 180 st drugače, kot ob najinem odhodu). Zato elegantno pristanem nazaj proti Horjulu (končno enkrat v pravo smer 😜).

Zoranov let

Milče je imel ob startu še slabše razmere, vendar je le ujel pravi trenutek in se mi po nekaj minutah pridružil na pristanku.

Milanov let

Milan Velkavrh : Je mal delal, sam preveč vzhodnk čez piha.. [5.10.2026 15:19]

Med pospravljanjem vidiva, da Suša ravno na startu postavlja padalo in kmalu zatem spelje. Na poti gor po LCja ga še mimogrede pozdraviva, ko se zlaga v avto na parkingu nad DSO.

Še vedno sončen jesenski dan, z malo V, SV vetra, na Primorskem res šibka burjica. Za Zavrh bo premalo vetra, popoldanska Slivnica bo najbrž razbutana… Erzo se zgodaj odpelje z Emilom na Buzet (kjer je res najboljša napoved), Milanče navija za Gozd, Primorci bodo poskušali na Slavnik, saj bo skoraj gotovo termika prevladala in bo obrnilo na JZ.

Mojca ima Meto in se dogovoriva za ob 13h na Vrhniki za Slavnik (ali rezerva Buzet). Še Mega je za, pa Škoberne in se že peljem proti Vrhniki. Prijavi ze še Štus za na Uncu, pa potem še ekipa Delux (tudi na Uncu). To itak pomeni 2 avta, ampak saj imamo 2 šoferja.

Na Vrhniki Meta, Škoberne in jaz čakamo spakirani v LCju Mojco, ki nepričakovano sporoči, da mora žal odpovedati. Meta bo šla k njej in s Škobernetom ostaneva sama, ravno ko se pripelje še ekipa Gabor (Tunde + pes) in spet imamo rešeno logistiko za 2 avta. Seveda je cesta na Slavnik kot zanalašč za LCja in vsi prisotni naj bi šli k meni, vendar je njun pes res ogromen in v Gaborjevem avtu ima vse pripravljeno in Gabor bi raje, da gremo z njunim avtom, čeprav se bomo morali malo stisniti. Vsa ta logistika je za Škoberneta preveč in se odloči za samostojno pot na Buzet…

Jaz pa se vselim h Gaborju in gasa dol. V Kozini z asfalta na makadam in nekje na sredi poti proti vrhu Slavnika nas dohiti 2.ekipa z Megovim avtom. Parkiramo pod kočo in po idiličnih travnikih z dvema preganjajočima se psoma na start.

Piha v sunkih občasno kar močno in že lepo po pobočju gor 4/5-7 J. Takoj začnemo postavljati,… ko nad nami zaokroži jata beloglavcev in nas spravi na maksimalne obrate.

Okoli 15h v luft Mega, Dušan, Zoran, Gabor in Delux.

V kotanji med startom in Grmado hitro najdem močno dviganje, ki pa ga kar lovim sem in tja, da naberem do 1450, medtem ko se drugi borijo še dokaj nižje. Le prvi Mega je visoko pobral in se odpeljal ven nad ravnico, Gabor pa je tudi že potegnil nizek v smeri Prešnice.

Ko izgubim dviganje in začnem curiti, se tudi sam zapeljem preko Grmade po grebenu proti Prešnici. Gabor je pred mano, jaz v curjenju in občasnem dviganju za njim. Pri Prešnici obrne nazaj, jaz enako malo kasneje. Mega se z ravnine ni uspel vrniti nazaj in ga vidim pospravljati na travnikih daleč zunaj proti letališču.

Megov let

Vedno nižji vozim ob pobočju nazaj in nad mano so Delux, Štus in Gabor. Čeprav se vmes borim in tudi nekaj poberem, se mi zdi, da bom zaključil na travnikih v Podgorju. Pa nekje pod startom le dobim nekaj več dviganja in se sprva borim po m, potem po 10m in končno sem v lepih dviganjih spet rešen visoko nad startom in nad kočo. Delux vrti še malo bolj V in se potem usmeri ven nad ravnico.

Jaz pa spet nazaj lepo nad grebenom proti Prešnici. Sedaj rinem še naprej ob grebenu v veter mimo Prešnice skoraj do viadukta, preden obrnem. Nazaj gre ekspresno, ko opazujem Gabora ki že pospravlja blizu uradnega.

Gaborov let

Vlečem še kar naprej, saj ob pobočju res lepo drži in dviguje, da sem že skoraj pod Grmado, preden obrnem nazaj in zbijem na pristanek h Gaborju.

Zoranov let

Med pospravljanjem nama dela družbo prijazen domačin – modelar, vse dokler ne pristane še Štus.

Dušanov let

Deluxa gre Nikolina iskati pod Črni Kal.

Borisov let

Komentar leta: V zadnjem trenutku opazim, da je pasnik ograjen, zato pristanem na terasasto pobocje zdraven, ki je tudi ograjeno in ima izhod. Tukaj ni ovcarskih psov, so konji, ki pridejo ko sem zunaj. [4.10.2026 16:39] Nikolina Plese : Rit bo cela😅 [4.10.2026 16:45]

Medtem Tunde pride po nas, da se potem vsi skupaj dobimo na uradnem pristanku pred Prešnico in se prestavimo v Kozino na zaključno druženje ob večinskem kebabu in ostalem,… preden se podamo v gneče proti domu…

Danes so Bohinjci organizirali 15. Namlinov memorial. Tradicionalno smo povabljeni in Mojca, Meta in Erzo me s Porschejem poberejo na Britofu ob 9.30, saj je zbor predviden ob 11h pod Flahau-om (= smučišče Senožeta).

Mojca nas s Porschejem seveda brez problemov pripelje toliko prej, da si lahko v Češnjici privoščimo še postanek za kavo. Ob uri smo na velikem parkingu, kjer se udeleženci (iz različnih SLO klubov) že zbirajo. Veliko jih naloži padala na prikolico, nekaj jih gre s kombijem, veliko pa tudi peš (H&F) – danes je tu prvič tudi udeleženec Igor.

Mojca nas zapelje gor (cesta je še slabša, kot običajno) do Uskovnice in čez graben na drugo stran in dol v smeri Planine Zajamniki, vendar po spodnji cesti do Planine na Šeh. Od tu je le nekaj korakov skozi gozd do starta.

Pešaki prihajajo skoraj hkrati z nami avtomobilisti (cesta vse naokoli je res dolga in počasna). Malo se pozdravljamo, malo modrujemo, malo opazujemo vetrovno situacijo, ki je kar dobra, saj trakci več ali manj že ves čas lepo plapolajo gor. Poznavalci vseeno priporočajo, da se še malo počaka, da bo še več termike in bo bolj stabilna.

Nekateri se pripravijo in odletijo in bolj ali manj pocurijo v dolino (važna je udeležba in sodelovanje).

Nekaj kasneje od predstavnikov KLV prva starta Mojca. Najprej začne pobirati, potem se odpelje bolj na levo (generalno je itak napovedan V, JV), tam pa vse bolj tone in se na koncu preda blizu zbornega mesta.

Mojčin let

Z Erzom še kar malo čakava, da nam naslednji predhodniki pokažejo, da se da pobrati. Potem eden odleti s poštenim vozlom in se v lovljenju padala ujame v krošnje spodaj in obvisi. Hitro se ugotovi, da je z njim vse ok, nekateri mu gredo na pomoč, drugi startujejo naprej.

Odleti Erzo in malo za njim še jaz. Usmerim se levo ob pobočju, postopno pobiram, včasih je ostro za gor, pa tudi za dol. Vendar generalno pridobivam višino, najdem nekaj lepih stebrov in kmalu prijadram nad Podjelje. V enem od stebrov vrtiva skupaj z Erzom, pa ga nadletim in sploh ne vem, da se ni uspel pobrati in je tudi moral priznati poraz.

Erzov let

Nad Podjeljem obrnem (še nekaj drugih padalcev je tu okoli). V jadranju nazaj še poberem svoj steber dneva do 1650, potem pa potegnem v smeri Vogarja, saj daleč zunaj vidim dosti višjega “Erza”, kako vozi proti Bohinjskemu jezeru. Za Studorjem še nekaj poberem in čez Vogar ob pobočju pod robom proti Ukancu. Občasno je sicer močno termično in me butne gor, vendar generalno zgubljam in (ker že res dolgo nisem letel tod naokoli in se ne spomnim, kako in kje se da reševati in pobirati) raje obrnem nazaj, saj mi je cilj priti do pristanka na pikniku.

Na poti nazaj nekaj poberem na Vogarju, nekaj ob skalah Studorja in imam več kot dovolj višine, da zapeljem do zbornega mesta in nazaj do travnika ob pikniku. Danes ni tu nikjer pognojeno in tudi v pravo smer (proti Boh.jezeru) se obrnem, tako da samo stopim na tla.

Zoranov let

Trenutek kasneje je Meta s Porschejem pri meni in mi pomaga pospraviti in potem se priključiva Mojci in Erzu in ostalim na zaključno druženje ob golažu, pijači in slaščicah za še dolgo časa, saj morajo še vsi preostali pristati in se nam pridružiti…

(Nekateri so leteli res odlično, tudi nekaj “Bohinjskih trikotnikov” je padlo, vse to pa si je mogoče lepo ogledati na OLCju)

Ja, seveda je še en SV vetrovni sončen jesenski dan. Napovedanega je nekaj več vetra (izrazito V smeri v osrednji SLO) in ker je včeraj Mojca po umiku z Grmade prelepo jadrala na Zavrhu, pričakujem(o), da bo danes podobno.

Ker začne Erzo že po 11h provocirati z Zavrhom, če bo premočan, Mojca odgovori z zborom ob 15h pri Škorpijonu. Poje da kontro za ob 13h. Delux malo v ozadju poizveduje o situaciji in se mu na koncu zdi, da bo že prvi sklic OK.

Tako se Delux, Poje ter Nikolina & Sparky odpeljejo gor z Elektrikom ob svoji uri in so na startu dovolj zgodaj, da lahko očedijo start za (nas) naslednike…

Okoli 14.30, ko sem spodaj predčasno že jaz, se končno spravita v zrak. Ob uri se zberemo Mojca, Nikolina (da gre z nami gor in odpelje avto dol) in do zadnjega neodločeni Erzo, h kateremu se zbašemo v Ropotarnico.

Nikolina v vasi samo prevzame volan in nazaj dol, mi pa počasi pešačimo na start (Mojca žal danes nima nosača, saj smo vsi 3je bolj ali manj kriplasti…).

Na startu (je dokaj lepo očiščen in ob prihodu moramo le odgnati krave, ki ga delno zasedajo) piha idealno gor (čeprav so občasni sunki tudi čez 8) in kmalu postavimo .

Prvi v luft Erzo (ki takoj začne na desni navijati), pa jaz, ki me lepo dviga čez kotel in začnem pobirati na JV pobočju Trebelnika in še Mojca.

Za razliko od mojih zadnjih Zavrhov, gre danes v krasnem stebru lepo gor in kmalu sem tik pod 1400. Potem pa naprej visoko nad grebenom v generalni curaži proti Dolu in Javorču. Po obratu nazaj sem pri Dolu na 700 in gledam visoko Mojco v konta smeri in nizke Erza, Pojeta in dvigajočega Deluxa, ki so v moji smeri pred mano. Na Dolu sem že pod njihovo višino (na dobrih 700). Tu se ustavim in naberem spet do 1000 in naprej na Trebelnik in čez mimo starta do Antene, kjer obrnem s cca 1000.

Drugič obrnem na Javorču s 700, izgubljam nazaj proti vetru z občasnimi dviganji. Nekako v tej višini pod Trebelnik in naprej za zadnjo stranico do kamor bo šlo.

Proti vetru vozim vedno nižje in vedno bolj počasi, pa le nekako zrinem čez sleme Goričica za Ohonico, potem pa me z vetrom v hrbet (dolinc iz Borovnice?) odnese vse do vojaškega skladišča, kjer obrnem nazaj v veter. Tik nad tlemi v pristajanju pa mi pihne veter v hrbet s 50 in samo še dvignem noge, ko me odnese čez moj izbrani, lepo pokošen pristajalni travnik, na naslednjega, ki je na sveže pognojen…

Zoranov let

Naberem na hitro in štrikci ratajo solata, ko se z gnoja prestavim na čistino… Razpletam štrikce še ko pride Mojca S Porschejem po mene (in mi pomaga zaključiti).

Mojčin let

Erzo je pristal na Stari Vrhniki, Delux pa v Podlipski.

Erzov let

Borisov let

Pojeta pa je Nikolina odpeljala malo pred mojim pristankom z meni bližnje lokacije.

Jožetov let

Komentar leta:40 km je za nedeljske pilote dovolj 😀. Če je brez podlipske doline. [2.10.2026 16:55] Andrej Erznožnik : Let brez leta čez Vrhniko, s pristankom v borovniški kotlini je isto kot da si scuru po starem, zvisu po novem [2.10.2026 19:32]

Dosti bolje, kot sem upal da bo v tem današnjem kar močnem vetru.

Danes še en podoben lep jesenski dan (vendar bolj V smeri, tudi z višino ni S in povsod malo več generalnega vetra). Kar malo gruntamo, kam in spet kaže, da bo treba na Zavrh. Pa Jaroš objavi zbor za 12.30 pri Balah -> Grmada. Mega potrdi, Erzo sprva lobira Emila za Buzet, pa se ta odloči za Grmado (saj je bil včeraj na Buzetu), potem Erzo lobira mene za Buzet, pa me ne prepriča in zato še sam potrdi Grmado. In tudi jaz prepričam Mojco, da gremo najprej na Grmado, če ne bo, pa potem na Zavrh (Milanče pa se ne pusti premakniti od Zavrha…).

Ob 12h naložim Mojco na Vrhniki in ob 12.30 še Mega, Emila, Erza in Jaroša pri Balah. In vija vaja gor na start. Na startu piha lepo (močno) po startu gor, kot se že dolgo ni zgodilo. Takoj je panika, da je treba hitro to izkoristiti, saj bo verjetno kmalu vse drugače. Malo me to znervira, Mojco pa še bolj, ko se vsi začnemo takoj pripravljati.

Prvi v luft Erzo (še kar zgledno), potem Jaroš precej bolj atraktivno in Emil po nekaj poskusih še bolj. Mega ves čas pomaga postavljati padala in asistira pri startih. Vse 3 bolj ali manj zgunca pri izhodu na odprto in na levo v veter komaj lezejo (očitno zunaj res prevladuje SV, S, pa še obliva levi rob).

Po videnem Mojco dokončno mine in začne pospravljati, sam pa se ob Megovem sekundiranju spravim v luft še pred robom. Me pa malo naprej tako zgoni, da tudi mene vse mine, ampak, ker sem pač že v luftu, se stabiliziram, spravim v zic in zarinem v levo v dviganju ob pobočju.

Mojca nadaljuje s pospravljanjem, kaže da je pa tudi Mega minila želja po letenju.

Sicer le po m rinem naprej, pa v dviganju ob pobočju gor in sem kmalu nad vrhom, kjer vidim, kako vsi 3je predhodniki jadrajo na močnem vetru na SV strani Grmade. Še sam pririnem do tja in je z višino vedno bolje.

Drajsamo sem in tja, občasno zavrtimo, poskušamo malo bolj ven (hitro se začne curaža), pa ob grebenu proti Grčarevcu (hitro se začne curaža), pa še nazaj čez start (Mega in Mojca sta izginila s starta dol) proti J robu (hitro se začne curaža), zato se še naprej držim bolj SV dela, kjer se da pobrati tudi čez 1100.

Ko se ura polni, vidim LCja spodaj, Megovega avta pa ne in upam, da sta šla z Mojco na Zavrh. Ko pa zapeljem bolj ven in sem malo nižje, vidim na LCju vrata odprta – torej me Mojca čaka… Imam idejo, da naj vzame Erzov avto, ali LCja in gre na Vrhniko in na Zavrh, midva z Erzom pa se bova že uskladila… vendar ji tega ne morem sporočiti, saj postaj “itak ne uporabljamo več”, telefon pa imam zaplombiran ob telesu v sedežu in ga jaz pač ne uporabljam med letom…

Tako se zapeljem daleč ven čez polje v smeri AC (itak je že skoraj polna ura) in nazaj na pristanek, nad katerim pa še kar nekaj časa motovilim, preden pristanem.

Zoranov let

Ko pospravim in hoče Mojca z LCjem po mene, javi, da je ta mrtev… Tako odpešačim do Bal, kjer lahko tudi sam potrdim enako. Vendar mi obnašanje te plehaste neaktivnosti kaže na akumulator, zato pokličeva Mega, ki res hitro pride do naju. Priklopiti hočem njegov avto, pa potegne iz žepa 2 škatlici tipa Powerbank (baje sta to 2 avtostarterja !?). Priklopi prvega in LC res malo zakašja, kaj več pa ne. Potem priklopi drugega in po dveh poskusih LC lepo zaprede… in zmaga je naša in z Mojco se odpeljeva, ravno ko pristajajo še ostali trije (ne smem ugasniti LCja, dokler ne pridem do nekega servisa).

Emilov let

Jarošev let

Erzov let

Andrej Erznožnik : Po poteh staroste notranjskega letenja. Bolj ko si v gozdu brez pristanka – bolj gre gor! V dolini pa zadnja letošnja košnja, gotovo pripomore. [1.10.2026 16:28]

Mojca izskoči na Vrhniki, da gre naprej na Zavrh (kjer že drajsa Milanče po sanaciji startnega prostora = kidanju kravjekov), jaz pa potegnem proti LJU in na servis…

Milanov let

Mojčin let