Padalska jata

Že včeraj smo se pogovarjali, da bi danes lahko bila Slivnica in zjutraj res kaže, da bo. Sicer je PP napoved malo splošnega vetra in močna termika (tudi ostale napovedi govorijo o malo vetra, visoki termiki, nevihte pa so možne le v Z in S SLO). Tako se uskladimo za zbor 15h Vrhnika in prepričam še Ukija, da gre z nami na izlet (za šoferja).

Ko se dogovarjamo, pa se že pojavi Emil visoko v zraku nad Slivnico (na 3100 in sprva le nekajkrat “zacuri” do 2000 🙂 ). Ko se peljem na Vrhniko on še kar kruza po luftu…

Na Vrhniki se v LCja presedejo še Mojca, Delux in Potrebuješ in seveda Uki. Na Pumpi v Cerknici se dodatno stlači še Jaroš in v prahu in vročini gor. Pogledi naokoli pokažejo kar nekaj oblakov in razvoja (“ampak še nič kritičnega”).

Začnemo se pripravljati, ko takrat enkrat pristane Emil

Emilov let

Ko smo že napol pripravljeni, pa pogledi po nebesni okolici pokažejo vedno večje pokrivanje in prav grdo temino nad Slivnico. Radarska slika pokaže nekaj celic proti Idriji in za Snežnikom, ki se večajo. Še nekaj časa cincamo po startu, dokler se v smeri Blok ne pokaže siva zavesa – dež.

Začnemo pospravljati, odnesemo robo v LCja in se prestavimo na klopi pred kočo pod veliki senčnik, ravno ko udarijo prve kaplje. Druženje se nadaljuje ob pijači v upanju, da bo kmalu bolje… Pa ni… še rahlo točo doživimo, pa skoraj spet sonce, pa spet zatemnitev,… pa spet dež (radarska slika pa kaže, da celica kar visi nad nami med Slivnico in Vrhniko… pa še kje drugje po SLO)…

Vmes doživimo verbalni napad psihota (ki bi nam na vsak način rad pokazal svojo pištolo…) ob dodatnih zalogah pijače. Na koncu pa pripešači še Emil po svoj avto in se nam pridruži.

Tako nam mine preostanek popoldneva in ko se prevesi v večer, se dokončno predamo (ob še zadnji kontroli starta, kjer se pa veter zliva dol) in poslovimo z Emilom in Jarošem. Preostala petorica pa se dokončno ločimo na Vrhniki…

Danes spet podobno kot včeraj po napovedi (SV, V, JV), pa mogoče malo manj visoka termika, kaj bo zares pa bomo videli. Spet se odločimo za ziher Zavrh, vendar uro prej: ob 16h pri Škorpijonu. Poje je skliceval že za prej (13.30), pa ni dobil kompanjona in je potem sam prišel na start okoli 14.40 in nam poslal pozdravček s starta… in potem kmalu scuril.

Jožetov let

Komentar leta:Tako slabega letenja pa že dolgo ne… [9.8.2026 16:46]

Na pristanku se zberemo še Mojca, ki naloži Potrebuješa, mladega Mateja in gre mimogrede še po Meto, Delux & Nikolina & Sparky pa naložijo mene in Škoberneta. Pozdravi nas še Roman, ki bo nadaljeval iskanje svojega telefona…

Poje je medtem že sam dobil prevoz gor in že dosti pred nami odpešači na start še drugič.

Naša hoja na start je že spet morilsko vroča, kljub rahlemu vetru. Poje je že odletel in se bori nekje pri Peklu.

Jožetov popravni let

Takoj začnemo postavljati, saj je vetra vedno manj, kljub občasnim sunkom. Prva odleti Mojca in pride še zgledno okoli vogala in naprej. Delux potegne tik pred mano, poskuša bolj zunaj, pa gre samo dol.

Sam tiščim v Trebelnik, kar me stane nekaj razmetavanja pred robom, zato pa za robom vsaj malo drži, tako da pridem do Dola kar visoko in se tam začnem boriti za vsak m, medtem ko Mojca in Delux samo zaključujeta svoj glajd v smeri Bistre in nazaj.

Mojčin let

Borisov let

Tudi Potrebuješ in Škoberne se samo pripeljeta v glajdu do pristanka.

Andrejev let

Tomažev let

Sam pristanem po neuspešni borbi za m in podaljšku proti Bistri kot zadnji.

Zoranov let

Matej po videnem raje sploh ne odleti in se pridruži obema šoferkama in kot tretji šofer reši še Pojetov avto.

Medtem, ko mi spodaj pospravljamo, dostavi avto Pojetu, ki poskusi srečo še na Zabočevu.

Jožetov 3.let

Mi pa k Dohtarju na zaključno druženje…

Vročina zadnjih dni nas je vse tako zdelala, da smo se včeraj raje izognili letenju (resda je bilo SV vetra+termike veliko, ampak…). Danes je sicer popolnoma enako, je pa nočni dež z ohladitvijo toliko osvežil ozračje, da danes ni izgovorov.

Eni prisegajo na zgodnjo uro, z Mojco pa se drživa preizkušene prakse: 17.00 Škorpijon: Zavrh.

Ob uri se na pristanku zberemo še Gabor, Potrebuješ in Peklajev Jernej, ki jih potegne gor Potrebuješ, jaz pa k Mojci in po Meto, da odpelje še Minija na sprehod… Ko pridemo v vas, se nam na parkingu pridruži še Milanče, ki se pripelje z delovnega mesta. Pešačenje na start je danes pravi užitek, saj je temperatura znosna, pa še piha kar vso pot (bolj V, JV smeri).

Na startu le malo pomodrujemo, saj so sunki z 12 padli že na 10 in kmalu poskakujejo le še med 8.5 in 10 (5-6 povprečje). Mojca noče čakati (da se ne bomo zasedeli in bo strah prevladal…) in se kar pripravi in odleti v primernem trenutku.

Jaz sem pripravljen kmalu za njo in tudi ujamem ne preveč razgonjen trenutek in me takoj po startu lepo dvigne in imam nad Trebelnikom že kar nekaj višine. Do Dola je precej razgonjeno in nekaj zunaj sem že nad 800, potem pa za Mojco, ki je v višavah proti Javorču.

Tudi ostali se počasi spravijo v zrak in potem kruzamo vzdolž grebena sem in tja. Od Javorča nazaj je kar počasno, saj je V generalnega vetra tudi kar nekaj (sploh meni, ki sem si pri pripravi očitno gas pripel med gurtne sedeža in je popolnoma blokiran, pa še vrvica, ki ga drži se mi je ovila okoli leve noge in imam tudi levo nogo blokirano – kmalu obupam v poskusih osvobajanja situacije in se prepustim zatečenemu stanju).

Nazaj do Dola, pa še malo naprej proti Trebelniku v termično razmetavanje, pa ven in nazaj in malo vrtenja in potem samo še jadram lepo sem in tja med Dolom in Javorčem in pobiram kakšna lepa in tudi manj lepa dviganja, dokler se ne napolni ura. Potem pa ven nad dolino in nazaj na pristanek (kjer že čakata Meta & Mini). Nad pristankom je pa spet živahno in se veter spreminja v vse smeri.

Zoranov let

Malo za mano pristane Mojca.

Mojčin let

Med pospravljanjem in mojim jadikovanjem glede gasa, pa še ostali.

Gaborov let

Milanov let

Jernejev let

Romanov let

Razen Potrebuješevega Andreja, ki je pa kar toplandal…

Andrejev let

Potem pa se začne odvijati naslednja zgodba, ko Roman pove, da je izgubil telefon ob startu in sprožimo koordinirano akcijo iskanja inkriminiranega telefona… Prvi gre v iskalno akcijo Potrebuješ (ker je pač zgoraj), potem se mu že v temi priključi gor dostavljeni Roman, Mojca neumorno kliče Romanov telefon, dokler tega ne prevzame Potrebuješ, ko se zgoraj zamenjata z Romanom v iskanju…

Naslednji vročinski dan. Čez dan čakamo, kaj bo z nevihtami, glede na napoved generalnega vetra (in pričakovano vesoljsko termiko čez 3000) pa vidim(o) predvsem Zavrh.

Ko radarska slika pokrije vse od Kovka in Idrije proti nam z vijoličnimi lisami, že obupam. Vendar Mojca pokliče ob 17h, da se pa po njenem puca in skliče zbor za 17.45 pri Škorpijonu.

Ob zborni uri se v LCja zbašeta Mojca in Emil. Za ovinkom naložimo še Ukija (za šoferja) in gor v vas, kjer počakamo še Milančeta (ki hiti z delovnega mesta) in na start.

Ob prihodi nič vetra, z občasnimi redkimi pihljaji gor. Milanče resetira postajo, ki se je zataknila pri 7 (in sedaj pokaže 2/3,4).

Takoj postavimo (jaz spet tangice z Arribo) in v zrak ob primernih pihljajih Mojca, Zoran, Emil in Milče, Uki pa potem odpelje LCja dol.

Vsi v glajdu proti Bistri dokler gre in nazaj do Škorpijona.

Mojčin let

Zoranov let

Emilov let

Milanov let

Potem pa na zaključno druženje k Dohtarju, preden se razidemo in Emil še zapelje Milčeta gor po avto …

Naslednji dan vročinskega vala, s tem, da so za danes popoldne že napovedane možne vročinske nevihte; termika nora – čez 3000, generalno vetra zelo malo Z smeri (ali pa tudi kaj drugega…). Poje skliče Slivnico za ob 11.20 in dobi nekaj potrditev, meni je taka zgodnja ura na Slivnici prehuda (preveč razgonjeno) in bi raje malo kasneje.

Ko se pripravljajo na Slivnici, pa razvoj okoli (videno po kamerah) ponori, tudi radarska začne kazati hitro rast celic in kandidati za kasnejšo uro soglasno akcijo odložimo (opustimo). Štus se na startu dokončno odloči, da v takem ne gre v luft, Poje, Emil in Erzo (in potem še Tomo) pa gredo v luft v termičnem razmetavanju, ki je baje bilo tudi prav neokusno…. in glede na razvoj v glavnem kmalu pristanejo.

Jožetov let

Emilov let

Tomov let

Le Erzo se pusti posrkati v višave, pravočasno pobegne iz dogajanja in … uspe preživeti…

Erzov let

Komentar leta: Ne morem trditi, da ni bilo nenevarno, pa vseeno sem bil že v hujših situacijah, tu. Padalo izberem enostavnejše. Že ko pridemo na start in prej spod je vprašanje ali sploh. Vsepovsod razviti oblaki. Na startu pa precej plavo okoli in potem razviti oblaki in presenetljivo malo vetra – do 7, sunki, kar je verjetno ključno, da vzletimo. V zraku razgonjeno kot letos še ne: ali gre močno gor v stebru in naslednji moment skoraj frontalc ali direkt v močno propadanje – da mi rata mal slabo od vsega žokanja. Hočem dol! Pa spet steber, ki je mirnejši in me ponese na 1750. Zdaj podpeljem ob veliki bazi pa me samo nažge gor v ravnem letu, čez vse meje. Po tleh vse v senci. Redko sonce. Na Ravniku že stran od črnine popravim višino, v Zapotoku pa že pristajam ob robu dogajanja ob naslednjem oblaku, ko me 160 AGL nagoni gor, po moje je z dežja ven pihnil še hladen zrak, ki je pripomogel k razmetanemu dviganju. Letim ob oblaku na gasu v S veter, po plavini do konca, ko zadaj firniki dežja. [5.8.2026 19:17] Franek Rakun : Sliši se lepo👌 [5.8.2026 19:36]

Čez gre ploha, tudi v LJU dobimo nekaj dežja in popoldne je vse temno in zabasano.

Ko že ne mislim več na letenje, pa nekaj pred 17h pokliče Mojca, da pa je najhujše gotovo že mimo in bi šla na izlet na Slivnico, saj je tam res lep razgled… pa Še Meta bi rada šla… in kaj hočem, spravim se v LCja in na Vrhniko.

Dekleti me sprejmeta v Porscheja (za vsak slučaj vzamem normalno in lahko robo), v Cerknici pa pokličemo še Emila, ki je takoj za.

Ob prihodu na start je vetra komaj še za vzorec, občasno dahne tudi dol, večinoma pa diha z desne, ali pa vsi trakci visijo. Prvi potegne Emil in uspe speljati.

Emilov let

Mojca in jaz brez uspeha poskušava potegniti s platoja v praktični nuli. Potem se prestaviva prav na vrh starta in ko je 0, potegnem najprej jaz (baje lepo odletim), za mano pa še Mojca, ki je laufala vse pobočje do roba. In odglajdava še midva do Cerknice.

Zoranov let

Mojčin let

Meta pride po naju in v Mercator na zaključno druženje ob piru in bambusu (hvala Emil … in napolitankah Manner – hvala Meta).