Po včerajšnjem gnilo in rahlo deževnem dnevu z veliko JZ, naj bi bil danes samo še močno Z vetrovni dan s soncem na Gorenjskem (in manj vetra v nižinah tamkaj). Pa je ves dopoldan tudi tam vse depresivno zabasano, v višinah pa kar močan SZ. Čeprav je bila prvotna ideja Grajc, nobenega preveč ne vleče v vsesplošno depresijo… in na koncu Delux prevlada z idejo o Sv.Ani.

Ko se dogovarjava je z močnih JZ 15+ preko 10 že upadlo na idealnih 3-4/5-6 v zadnjih 2h… in sva zmenjena.

Ob 13.30 ga počakam na letališču, ko postaja skokovito naraste s sunki tudi čez 10, na pristanku pa je klobasa skoraj vodoravno (ampak smo že v močnejšem pristajali…). Delux prisede v LCja in gor na vrh do cerkve.

Tu so najmočnejši sunki tudi čez 10 (in nebo grdo zabasano in temno) in v zrak me več ne mika, Delux pa se kar pripravlja. Ko spet prbije na vso moč, malo sicer zabremza, ampak hitro spet nadaljuje in je pripravljen.

Potegne na polički nižje, lepo dvigne padalo (v močnem vetru) in se odpelje v luft. Z zavistjo ga gledam in fotkam in snemam, ampak v takem vetru si ne upam za njim.

Z Milčetom na telefonu (on s svoje domače terase) ga opazujeva, ko proti vetru skoraj stoji daleč in visoko nad dolino in se ekspresno vrne nazaj na Ano.

On pa kar jadra in jadra…

Po slabe 1/2h se odpelje na pristanek, jaz pa z LCjem dol…

Borisov let

Komentar leta: Depresivno lepo, in siva v vseh odtenkih. [18.11.2026 14:43] Andrej Erznožnik : Če nimaš slik, so vse besede premalo [18.11.2026 15:10]

Ko na pristanku pospravlja, veter vedno bolj upada, je pa še enako gnilo (in oblaki še vedno hitro šibajo od Z). Podraži me, naj grem odleteti (on bo pa šofer). Sprva sem proti, ker pa je vetra spodaj in zgoraj res občutno manj, se kmalu spravim na obrate in še enkrat z LCjem gor.

Medtem, ko se spravljam v tangice, mi Delux razgrne Arribo3 in potem v idealnem vetrčku 4/5-7 potegnem in odletim.

Čeprav sprva celo malo drži, sem generalno hitro vedno nižji in po nekaj vijuganja zapeljem na letališče.

Zoranov let

Vesel, da me je Delux spodbudil k akciji.

Dopoldne J od LJU vse zabasano, na Gorenjskem pa šajba. Ko gledam kamere (po teh gnilih dnevih), bi kar takoj odšel nekam (Milče je že v akciji H&F na Kriško). Ampak z višino je napovedanega vedno več SZ, pa še pojavi se sklic za Koreno na Telegramu.

Vendar Mojce tudi pod razno ne vleče na Koreno in sva zmenjena: 14:00 pod Grajcem.

Ob prihodu na toplem sončku Mojca zlaga svojo rinfuzo robo. Naloživa se v LCja in do Ambrožarja (ob SZ na Krvavcu me v Poseko ne mika, pa tudi lokalna baza okoli Krvavca je nižja od starta). Tu pa je pod parkingom vse v delovnem razkopavanju. Levo pod gugalnico je še nedotaknjen travniček (z nekaj posušenimi kravjeki) kjer (še) piha idealno gor po pobočju šibek JZ (kot ga javlja tudi postaja).

Mojca gre pozdravit šefico v gostilno, jaz medtem odnesem robo na predvideni start in se začnem pripravljati. Mojca se kmalu pridruži v postavljanju, ko začne nenadoma pihati V z leve ?! V nizkem startu čakava, pa noče več pihniti gor. Za poskus hočem dvigniti Arribo, pa se mi samo posvaljka. Mojca mi prestavi coto bolj v smer vetra. Nebo je vedno bolj pokrito in temačno nad nama, zdi se, kot da V z leve še bolj jača.

Prvič, po ne vem koliko časa, se obrnem naprej, še malo počakam, potem pa potegnem. Čutim, da gre cota nad mene, ko “laufam” po položnem travničku… in še kar laufam… in se na prelomu v strmino vržem čez. Sprva curim (očitno me ta V, sedaj že z leve od zadaj prav splakuje dol); ko nizek pridem za Grajca, pa me ob prehodu na bleščeče sonce nabije in dviguje in gunca, da pridem kar visok nad Grajca.

V guncanju in termičnih vložkih se nekajkrat pred Grajcem zapeljem sem in tja, predno pristanem.

Zoranov let

Malo pomodrujem na pristanku s predhodno pristalimi lokalci z Grajca (Sandi, Gvido), … Mojce pa od nikoder.

Ko se mi zdi, da je že malo predolgo ni, jo pokličem, pa se izkaže, da že pelje LCja v dolino, saj je, po neuspelem poskusu v vedno večji temini in jačajočem vetru z leve, raje pospravila…

Ves teden že čakamo, da preneha dež in vsaj malo posije sonce. Ko se v LJU (in drugje po SLO) to že zgodi, pa je nad Borovnica še megla, tudi, ko se ob 13h že zbiramo na pristanku.

Mojca, Milanče, Erzo, Poje in Škoberne se stlačijo k meni v LCja in gor. Na Zavrhu že sonce in po njem (v hladu) do starta, kjer že postavlja Suša s kompanjonom Jakom. Nad dolino se topijo še zadnje meglice. Vetra praktično 0, s tendenco gor po startu.

Takoj začnemo postavljati tudi mi. Ko hočeta sinhrono odleteti, Sušev kompanjon Jaka v popolni 0 preveč posili še ohlapno padalo in zaruži pod start.

Suša, Poje in Milanče gredo pod rob pomagati reševati padalo (Jaka je OK), ostali štirje postavljamo naprej.

Ko sapa vsaj malo pokaže gor (s soncem le začenja malo naraščati) potegne Mojca in malo za njo še jaz. Samo zapeljeva se dol in Mojca rinfuzo nabere robo in se odpelje proti domu v zaključne priprave na današnje popoldansko (razširjeno) druženje ob posvetitvi njenega letošnjega novega vinskega pridelka (= martinovo).

Mojčin let

Zoranov let

Med mojim pospravljanjem pristaneta tudi Milanče in Poje.

Milanov let

Jožetov let

Erzo pa odpelje v ravni črti proti Verdu, dokler gre.

Erzov let

Komentar leta:Pristal in zlagal na soncu, ki ga pr Škorpijonu ni. [14.11.2026 15:14] Zoran Gaborovič : Zato je bilo pa toliko več močvirja in blata… pravi mostiščar (samo da ni več bobrov/JJ Bobri/ ) [14.11.2026 21:23]

Škoberne pripelje LCja v dolino, saj je med pripravami na startu ugotovil, da je pozabil sedež… Suša in Jaka pa sta tudi že ptistala blizu Petrola

Potem pa k Mojci na že omenjeno zaključno (martinovanjsko) druženje, ki se zavleče še pozno v večerne ure…

Napoved sledečih dni je bolj žalostna, zato je treba današnji dan še izkoristiti. Sicer je napovedano več JZ (celodnevno), kot včeraj (predvsem v notranjosti SLO) ob vsesplošni pokritosti (mogoče še nekaj dopoldanskega sončka na Primorskem). Erzo začne že (pre)zgodaj lobirati za Lijak, pa ga zavrnem zaradi dopoldanskih zemeljskih obveznosti. Drugi ga zavrnejo kar tako…

Ko se z Mojco dobivava na Vrhniki ob 12.20 za Kovk (verjameva, da ne bo premočan, saj se tudi Vipavska že pokriva), je Erzo (z Megom, ki ga je uspel zlobirati), že na startu (neodvisno pa je tam tudi že H&F Škoberne). Mojca požene Porscheja od zadaj čez Kalce na Col in gor na parking (avto bomo že rešili…), medtem ko nekaj padalcev že jadra v temačni sivini neba nad nama.

Še med vožnjo se spomniva, da bi moral kdo pomagati odnesti Mojci padalo na start (ker sama šparovno z Vrhnike nisva šla z LCjem, ki bi naju lahko pripeljal do starta) in ko parkirava, si junaško (kot krivec sedanje situacije) naložim še Mojčin rukzak (ob tem, da sem pohodne palice seveda pozabil v LCju na Vrhniki…). Vsakih nekaj m mi Mojca hoče sicer rukzak izpuliti, vendar junaško vztrajam… do samega starta (kamor na sreči pridem živ…).

Mraz naju spodbudi, da takoj postaviva, saj veter piha idealno (le prehladno 5-6/7-8,5). V prvem dvigu v luft jaz in potem še Mojca. Takoj me začne dvigovati na dokaj laminarnem vetru in na Podrti sem že lepo nad vrhom. Brez vrtenja naprej počasi vzdolž grebena (20-25) okoli 1000 do Hublja in naprej v kot vse do Predmeje (kjer sem na 1100).

Po obratu nazaj pa me pošteno ustavlja in gunca do prvih skal (zadnjih proti Predmeji), potem se ozračje spet stabilizira in samo še peljem nad Hubljem do Podrte (tu sva z Mojco spet skupaj). Še malo naprej od starta, kjer obrnem za 2.rundo.

Sedaj podobno, mogoče vse za spoznanje nižje, ne rinem pa več v kot (se zdim prenizek) in obrnem že pri Otliškem maju. Nobenega več ne vidim v zraku, Za Mojco pa mi kaže fiksno piko na startu.

Mojčin let

Torej je toplandala in ko pridem spet do Podrte, samo še potegnem čez dolino, dokler gre… Na tla pa stopim “na piko” točno tam, kjer sem tudi na zadnjem letu s Kovka 👌😊👍.

Zoranov let

Tom Pavlič : Ko listam lete, mi je počasi že dovolj, da vidim zadnjo stranico, da prepoznam tvoj let [9.11.2026 15:55] Zoran Gaborovič : … pa dokler gre… [9.11.2026 16:58] Zoran Gaborovič : Če maš take prjatle, da toplandajo in rešijo avto, si to lahko privoščiš [9.11.2026 17:09]

Med pospravljanjem vidim, da je Mega z Lijaka potegnil do Razdrtega.

Megov let

Komentar leta:Skoraj kurirček. 🙂 [9.11.2026 16:12] Sky Rider : Kurirček Stanko. [9.11.2026 16:26]

Erzo in Škoberne sta že pred časom pristala v območju Lijaka in javljata, da gresta še na Kovk.

Erzov let

Tomažev let

Ko pospravim in se postavim ob cesto, Mojca že zabremza Porscheja. Ko se vkrcam in speljeva, Mojca pove, da ju je (Erza in Škoberneta) srečala na svoji poti s starta proti avtu in da imata logistiko zagotovljeno…

Erzov let

Tomažev let

Danes obrat na JZ (vsaj više gori, spodaj je nič vetra sem ali tja…), pa vse pokrito, mogoče možnost nekaj sonca na goriškem. V bistvu bi šel se kam blizu dol vreč, pa Mojca pokliče, da ima(mo) Meto in je treba iti nekam na izlet na svež zrak: ob 11.30 na Vrhniki pa na Lijak (ali Slivnico), saj na Kovku je še burja.

Ko se skozi zastoj prebijem na Vrhniko, sta Berto in Milče že dodatna v Porscheju in samo še jaz se priključim in gasa po AC do pod Lijak (en blisk sonca okoli Ajdovščine, sicer turobna pokritost povsod). Mimo pristanka gor in dol na start, kjer pa se svaljkajo nepričakovano številni padalci (in spremljevalci).

Ob prihodu še nihče noče v zrak za sondo, čeprav (še) rahlo pihlja – vsi čakajo na razsvetlitev in termiko in jadranje… Pa veter popolnoma usahne in pridružimo se svaljkanju po startu, saj kaj dosti ni za modrovati. Formirajo se različne debatne grupice, ki se pretakajo sem in tja po startu in preoblikujejo, ampak letalne spremembe ni.

Občasno kakšen obupanec potegne in se bolj ali manj atraktivno vrže čez rob (v glavnem bolj). Kakšnemu tudi ne uspe…

Ko je ura že krepko čez 14, le rahlo občasno zadiha gor po startu in množica se zdrami in se začne bolj pogosto metati čez rob. Ker pa tudi pihne kakšen hlad od zadaj dol, se nekateri odločijo, da se v to ne bodo dol metali in pospravijo (ali pa se sploh ne začnejo pripravljati).

Tako se start postopoma prazni in tudi mi bi šli z avtom dol, če se ne bi Milanče odločil, da ne bo pospravil (kot je to že storil delno razpakirani Berto) in raztegne. To zdrami še Mojco, da tudi ona odpre rukzak. In kaj hočem, še sam se začnem pripravljati.

Kot zadnji odletimo Milče, Mojca in … jaz po rahlem čakanju v popolnem brezveterju (hvala Meta za sekundiranje).

Milanov let

Mojčin let

Zoranov let

Ko pospravimo in se zbašemo v Porscheja pa gasa na Staro pošto, kjer zaključimo ob vročem kuhančku in 3 svinjskih rebercih in 1 divjačinskem golažu, kar je bilo najboljši del današnjega letalnega dneva.