Padalska jata

Še zadnji dan pred napovedjo poslabšanja in ohladitvijo z dežjem (?). Veter obrnil danes na JZ, z močno termiko, tako da verjamemo zares le v poznopopoldanski Kovk (če ne upoštevamo Gorenjske, kamor pa naj bi kmalu priplule popoldanske plohe in nevihte).

Ob 16h na Vrhniki Mojca, Delux & Nikolina & Sparky presedejo v LCja, Jernejčičev Urban pa se odpelje proti Kalcam, da naloži Mega. Na Colu se prestavita k nam v LCja in počasi na start (se nam nič ne mudi, saj so sunki še vedno okoli 12).

Na startu kar nekaj znanih obrazov, ki posedajo pod borovci in modrujejo (pa še nekaj zmajarjev, ki šele začnejo počasi postavljati). Pridružimo se modrovanju in upamo na skorajšnje umirjanje in opazujemo Seljakovega Andreja, ki edini visi v zraku in ga občasno rikverca, potem pa spet razmetava, ko poskuša nekajkrat neuspešno toplandati (predvsem za publiko…).

Prišli smo pred 17h, ampak veter, ki občasno upade, kmalu nato sunkovito naraste, da okoliški borovci spet zlovešče šumijo. Dva domačina sicer razgrneta padala in eden tudi poskuša malo dvigovati, pa ga v bistvu samo razmetava po startu. Seljakovemu Andreju končno uspe atraktivno toplandati.

Potem pa se počasi pripravljajoči Delux odloči, da zdaj pa je pravi čas, da se gre v luft, postavi in ob 18.30 odleti v precej dinamično dviganje…

Še nekaj časa modrujemo in skoraj soglasno ugotavljamo, da nam pa vseeno tega ni treba in morebiti danes res ne bo za v zrak… Oblaki in koprena popolnoma pokrijejo sonce (pa itak je že pozno) in postaja res generalno upade na 10. In se kar naenkrat zdrami še nekaj prisotnih, začne postavljati in poskuša odleteti. Tudi Urban začne bolj konkretno postavljati.

Mega, ki mu doslej v takem tudi res ni bilo treba, si nenadoma premisli (“mogoče bi pa vseeno sprobal novega Zeolite 2…”), potem pa še jaz in seveda Mojca ne bo ostala edina od naše jate neleteča…

Mega sekundira nekaterim prisotnim, nazadnje še Mojci in meni, da odletiva (malo po 19h). In nazadnje gre še sam v zrak.

V zraku pa večerna poezija. V popolni pokritosti samo peljem(o) v veter (“miže brez rok”) okoli 1000 do Hublja in še nekaj naprej (do kamor pač kdo pride, preden začne drastično izgubljati višino), ekspresno nazaj do starta in še v drugo rundo do Hublja.

Drugič sem na Hublju že nižji (okoli 900), malo manj hitro nazaj in še pred Podrto pod grebenom ven v smeri Vipave v vedno bolj razgonjeno ozračje. Sprva si mislim, da bom brez problema prišel do “svojega” travnika, pa me občasno tako spusti in ustavlja, da moram pristati na drugi strani AC že pred krožiščem.

Zoranov let

Ostali so vsi pristali pri Anji.

Megov let

Mojčin let

Urbanov let

Pavel Kante : Kej če rečt ??🤔 A boš zdej začel z nočnimi ??😉😅 Lp. [16.8.2026 22:35]

Borisov let

Delux zrihta prevoz Urbanu in Megu gor na Col, da ni treba nam, mene pa poberejo nazadnje, da se odpeljemo Razdrtemu naproti.

Da pa ne bi bilo dolgčas, vozi LC na oranžni lučki zadnjih litrov dizla do same Vrhnike, kjer ga šele napojimo…

Seveda je tudi danes napoved V vetra, nekoliko manj ga je, in tudi termika je malo slabša. Po PP na videz enako kot zadnje dni. Z Mojco postaviva uro prej za zbor: 15.30 Škorpijon.

Ob uri se v LCja presedeta poleg Mojce še Škobernetov Tomaž in Hribernikov Martin (danes nimamo Mete ali Ukija za logistiko…) in gor in na start. Veter piha lepo gor, na momente malo več, generalno v upadanju (4/5), občasno pa prbije močan termični sunek. Počasi postavimo in cca 1h prej kot včeraj v luft.

Mojca je prva, ki jo precej spusti in odnese v desno. Zapelje bolj ven (saj jo SZ popolnoma ustavlja okoli Trebelnika) in zacuri tako, da še do pristanka ne pride.

Mojčin let

Jaz se na startu malo zamudim, saj mi Tomaž in Martin rešujeta vozel, ki sta ga opazila ob poskusnem dvigu. Ko odletim, pa me po nekaj sekundah mirnega letenja zagrabi takšno razmetavanje, kot da bi bil na vlakcu smrti (je kasneje opisal Tomaž). Držim uzde in stabiliziram sunke kolikor lahko (močno me odnaša v desno s SZ), potem se le prebijem okoli Trebelnika in v guncajočih dviganjih naberem nekaj višine do Dola.

Tu dobim neka šibka dviganja (ali pa veter vzdolž grebena), da začnem v kotlu drajsati sem in tja. Po metrih sicer nabiram, dokler se ne ustavi. Poskušam proti Bistri, pa je podobno. Generalno zgubljam in drajsam vedno nižji (občasno zunaj tudi spet naberem kakšen m), dokler mi po 1/2h ni zadosti in se odpeljem na pristanek, kje v svojem Porscheju počiva Mojca.

Zoranov let

Malo pred pristankom se pojavi nad Dolom Martin in kar nekaj časa doživlja podobno situacijo, kot jaz.

Med pospravljanjem pride Uki s familijo Zdešar, kar se sprevrže v zaključno druženje, medtem ko Uki jadra s svojim modelom. Škoberneta po videnem ni več mikalo v zrak in se pripelje z LCjem dol.

Potem pa vidimo, da je Hribernik le pobral nekaj več in jadra med Bistro in Dolom sem in tja, ko sam že odpeljem…

Martinov let

Lep izgovor bi bil, da smo bili 1h prehitri (glede na izkušnje zadnjih 2 dni), vendar je resnica ta, da je danes bil striktno SZ vzdolž grebena, prejšnja dva dneva pa res generalno V…

Dolgočasno mi je že ponavljati, da so danes napovedani enaki pogoji, kot včeraj (kaj pa bo zares, se bo pa videlo na terenu) – torej generalni V in močna termika. Z Mojco se uskladiva za 16.30 Škorpijon.

Ob uri se k meni v LCja zbašejo še Mojca, Štusejeva Dušan in Luka in Škoberne, da na poti dodatno stlačimo še Meto. Delux & Nikolina & Sparky z rahlo zamudo pridejo za nami. Ker je Mojca pod zdravniškimi omejitvami hoje, moramo z LCjem na start.

Postajo, zataknjeno pri sunkih 11, med pripravami resetirajo (in potem kaže 4-6/7). Prvi pride za nami še Roman in malo kasneje tudi familija Delux.

Malo prej odletimo, kot včeraj: Dušan, Mojca, Zoran in za nami še ostali, kar vse pridno dokumentira Roman…

V zraku zelo podobno kot včeraj (mogoče za spoznanje šibkejša dviganja), torej nič preveč razmetano okoli Trebelnika in pred startom. Zato nabiram še pred Trebelnikom, nazaj pred start in v pobiranju desno do Antene in še malo čez. Dušan je že visok, Mojca tudi bolj zunaj.

Po obratu pa ekspresno do Trebelnika, naprej do Dola visoko nad grebenom in do Javorča, kjer pa obrnem v drugo rundo. Z vmesno majhno curažo nazaj do Trebelnika in v pobiranju spet do Antene, kjer pa poskušam nabrati čimveč (vrtiva blizu z Romanom). Malo pod 1100 obrnem Anteno še drugič in spet nazaj mimo starta, nad Trebelnikom do Dola, za katerim ujamem neko dviganje, ki ga zavrtim do nekaj čez 1100 (proti Javorču pobira Dušan v višave).

Potem pa kar ne najdem pravega dviganja in po malem curim, dokler malo bolj spredaj le ne ujamem dviganje in počasi pridobivam do nekaj čez 1300, ko se odpeljem proti Vrhniki v smeri Planine. Kar hitro gre (okoli 50) do Planine, kjer se naslonim na pobočje pred/nad stolpom, pa kljub trepetanju zastave drži malo manj kot včeraj. Vidim Mojco, ki vsa nizka gre čez Podčelo in se pod Kurenom vrže v Podlipsko, kjer pa jo ekspresno z vetrom odnaša naprej po dolini.

Sam pa z višine 900 nad stolpom odpeljem naprej nad levim pobočjem doline, dokler gre, medtem ko Mojco prizemlji že čisto blizu Podlipe…

Mojčin let

Sam pa grem še malo dlje kot včeraj, da obrnem na Boštjanovem griču kar nekaj za Podlipo… in ob desnem pobočju doline (manj razmetano kot včeraj) rinem nazaj v veter in pristanem blizu Mojce z vetrom v hrbet (tik nad tlemi se dolinc, ki ves čas močno piha v dolino, spremeni za 180 st in ga po tleh odnaša ven !!! – enako je doživela tudi Mojca).

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je Meta (sedaj s svojim kužkom Minijem) že pri naju.

Nazaj proti začetku Podlipske, kjer Nikolina pobira Deluxa.

Borisov let

In k BJju na zaključno druženje. Druženje popestrita samčka Mini in Sparky z občasnim medsebojnim glasnim renčanjem, ki ga potem nadgradi še nepričakovan obisk Gabora s svojim samcem. Ko pride Tunde s prijateljico, ki pripelje mlado samičko, pa to malo umiri vse 3 alfa samce.

Medtem pri Škorpijonu po prelepem jadranju zaključi drugi del ekipe svoje lete in se razide.

Romanov let

Sky Rider : Bravo, zmagovalec v visini. [14.8.2026 20:02] Sky Rider : Nekaj casa si bil prvi. [14.8.2026 20:10]

Tomažev let

Luka je v zraku posebej dokumentiral družinsko jadranje: oče in sin …

Roman pa je dokumentiral pristanke.

Dušanov let

Lukov let

Jaz pa na koncu odpeljem Mojco in Meto v Borovnico in nadaljujem proti LJU.

Še en nepričakovano super dan 😊👍😍👌…

Po dveh letalno abstinenčnih dnevih (od tega včeraj neletalni projekt “sončni mrk na Veliki Vremščici”), je pa danes pod nujno treba odleteti 4500-ti let. Že 3 dni je v glavnem močan V čez vso SLO (burja na Primorskem) in seveda veliko termike (danes do 2000).

Zaradi zemeljsko – onkoloških obveznosti sem prost šele ob 15h, pa itak gremo v tej ubijalski vročini pozno na start. Malo niham med Grmado in Zavrhom, pa Mojca odloči za Zavrh in postavim zbor ob 17h pri Škorpijonu.

Ob uri se v LCja zbašeta še Mojca in Delux in po Meto, da se zapeljemo gor v vas in na start. Roman pride kasneje za nami.

Postaja je sicer zataknjena na sunkih 9, vendar dejansko piha idealno po startu gor. Takoj se pripravimo (Mojca resetira postajo, ki potem pokaže 4/5, vendar kasneje še naraste tudi do 8) in v luft: Zoran, Mojca, Delux (seveda v tangicah, saj je poletje)… in po prihodu za nami še Roman, Meta pa odpelje LCja v dolino.

Že čez kotel me dvigne nad Trebelnik, ob katerem je kar veliko vetra (res je V), vendar že dolgo ni bilo tako nerazgonjeno, kot danes. Poberem na 1000 in zapeljem nazaj čez kotel in do Antene (lepo drži in kar ohranjam višino), po obratu pa dokaj hitro (50+) po slemenu proti Javorču. Delux je malo nižji bolj zunaj nad dolino, Mojca tudi vrti visoka.

Nad Dolom pa zadenem steber, kjer kar navijam in navijam (2+, pa ne preveč razrukano) čez 1400 (sprva sva bila z Deluxom skupaj, on odpelje naprej, sam pa vztrajam dokler mi gre gor). Potegnem naprej proti Javorču in razmišljam, da bi 4500-ti let pa lahko bil malo drugačen (Mojca je ob prihodu k Škorpijonu rekla: “danes pa do kamor bo šlo…”) in pogledujem proti Horjulu. Pa pride Mojca pod mene na Javorču in ji zavpijem, če potegneva naprej. Malo še cinca (mogoče me ni slišala), ko pa potegne proti Vrhniki, ji s 1200 sledim.

Ko sva že nad Podčelom, zapelje proti Planini in jaz za njo, da še malo podrajsava greben nad stolpom (zastava trepeta popolnoma napeta lepo z V). Kljub močnemu vetru, pa kaj višje nabrati ne moreva, zato se po nekaj drajsanja odpelje Mojca naprej ob pobočjih v smeri konca Podlipske – dokler gre. Obrneva na koncu, ko zmanjka doline (in se vzpne svet proti Smrečju) in zapeljeva nazaj v veter.

Mojčin let

Ker Maestro3 vseeno prebija v veter bolje, uspem v razgonjenem močnem vetru (tudi kar močni rotorji) pririniti precej dlje, kot Mojca.

Zoranov let

Z Mojco se hitro uskladiva, da angažiram Ukija, ki prevzame LCja pri Meti in pride po mene, da se potem pridruživa Mojci v podlipski gostilni, kjer naju že čaka s pico. Zaključno druženje kmalu mine, saj smo čakali le toliko, da vidimo, da je tudi Delux priletel v Podlipsko.

Borisov let

V povratku poberemo še njega, ga dostavimo do Elektrika na Šodru v Janezovi vasi in do Škorpijona, kjer pa ravno pristaja Roman…

Romanov let

Zapeljem Ukija domov, Mojca pa počaka Romana, če bo potreboval logistiko…

V resnici smo vsi zadovoljni z današnjimi leti in razmerami … in zame res sanjski jubilejni let 👍😊😍

Mogoče bo kdo rekel, da ta tema ne sodi sem, vendar je povezana s kar nekaj padalci 😜🤪…

Že kakšen dan nazaj je Mojca navijala za akcijo ogleda sončnega mrka. V Sloveniji bo viden kot delen ob sončnem zahodu. Potem pride še Jean z idejo, da bi ga bilo najbolje gledati s čim višjega mesta v smeri zahoda sonca in išče ustrezno (za smrtnike) sprejemljivo lokacijo (imel je celo idejo, da bi mogoče letel s paramotorjem, ampak potem bi bil zanj problem uspešno fotkati, saj za dobre fotke potrebuje stativ, …).

Oblikujejo se 3 lokacije: Vremščica, Slavnik, Nanos. Nanos prvi odpade, saj greben najbrž delno zakriva željene kadre (da sploh ne omenjamo gnečo, ki bo verjetno gor, saj se lepo pride na vrh z avtom). Slavnik nam preveč ne potegne in obvelja Jeanova prvotna ideja – Vremščica (pa na vrh Vremščice ravno ne bo prišlo veliko ljudi, saj je treba hoditi cca 1h).

Mojca je takoj za, saj bo Meta z nekaj člani družine in njihovimi prijatelji rada malo pohodniško aktivna, jaz pa zagotavljam backup z LCjem (saj sem že Jeanu & Ani zagotovil dovoz čim bližje vrhu, za dostavo opreme – in krajšanje hoje mali Leji na minimum).

Okoli 16.30 se na Vrhniki z Mojco uskladiva, da ona počaka žlahto in prijatelje, saj bo treba z 2 avtoma, jaz pa se odpeljem z LCjem do Postojne. Okoli 17h naložim Jeana & Ano & Lejo & Misty in dol do Senožeč in po makadamu najprej na Spodnji start, kjer že parkira Mojčina ekipa (brez Mete, ki bo zaradi zemeljskih obveznosti prišla za nami sama…). Pripravljajo se za pohod, mi pa nadaljujemo po malo slabši cesti na Zgornji start, kjer se malo razgledamo.

S veter/burja nabija kar na polno (je pa dokaj topel veter) zato kmalu nadaljujemo, ravno ko pride preostali del ekipe do Zgornjega starta.

Sedaj se dokaj zgleden kolovoz postopno slabša in treba je kar nekaj pozornosti, da se preveč ne zaguncamo ali ne nabijemo na kakšno skalo. Počasi lezemo po položnem delu mimo Čemparjevega vrha, pa v klanec in po naslednjem pukeljču (Bukov vrh) spet malce dol in končno proti glavnemu vrhu – Veliki Vremščici. Na izravnavi pod vršno strmino parkiramo v visoko travo in šavje, si naložimo opremo, da odpešačimo tistih nekaj višincev na vrh.

Pa pokliče Mojca, da je del njihovega dela ekspedicije na robu zmogljivosti in da rabijo podporo. Zakurblam LCja in nazaj dol vigl-vagl po osnutku kolovoza, dokler ne pridem do njih. Naložim “omagane” člane in spet nazaj proti glavnemu vrhu. Sedaj pod glavno strmino vklopim L4 (reduktor) in zapeljem na sam vrh, kjer je že nekaj obiskovalcev, in hitro zaparkiram LCja malo niže, saj imam pošteno slabo vest…

Jean je že postavil fotografsko opremo in čaka na akcijo, obiskovalci pa tudi prihajajo iz vseh smeri…

Ana se z Lejo odpravi do bližnje cerkvice.

Jaz pa malo pofotkam razgled z vrha…

Na Nanosu pa jih je manj, kot smo predvidevali ?!

Ana in Lea se vrneta s sprehoda povsem sestradani.

Med vsem tem dogajanjem pa najprej priropota na vrh štirikolesnik. Nekaj za njim še predelani visoko dvignjeni bolid. In na koncu še terenc, opremljen za Amazonski pragozd in Saharsko puščavo… (slaba vest me je ob tem popolnoma minila in kar žal mi je, da nisem pustil LCja kar na vrhu 😜)

Končno se lahko posvetimo sončnemu mrku, zaradi katerega smo konec koncev tukaj…

Jeanov izbor fotk.

In počasi se show zaključuje

Ob disko muziki iz bolida bodo nekateri ostali na žuru, nekateri bodo nadaljevali z opazovanjem utrinkov, nekateri bomo pa odšli (se odpeljali) dol in domov…

Kogar zanima še kaj več, pa si lahko prebere še Jeanov opis dogajanja tukaj