Padalska jata

Ja, seveda je še en SV vetrovni sončen jesenski dan. Napovedanega je nekaj več vetra (izrazito V smeri v osrednji SLO) in ker je včeraj Mojca po umiku z Grmade prelepo jadrala na Zavrhu, pričakujem(o), da bo danes podobno.

Ker začne Erzo že po 11h provocirati z Zavrhom, če bo premočan, Mojca odgovori z zborom ob 15h pri Škorpijonu. Poje da kontro za ob 13h. Delux malo v ozadju poizveduje o situaciji in se mu na koncu zdi, da bo že prvi sklic OK.

Tako se Delux, Poje ter Nikolina & Sparky odpeljejo gor z Elektrikom ob svoji uri in so na startu dovolj zgodaj, da lahko očedijo start za (nas) naslednike…

Okoli 14.30, ko sem spodaj predčasno že jaz, se končno spravita v zrak. Ob uri se zberemo Mojca, Nikolina (da gre z nami gor in odpelje avto dol) in do zadnjega neodločeni Erzo, h kateremu se zbašemo v Ropotarnico.

Nikolina v vasi samo prevzame volan in nazaj dol, mi pa počasi pešačimo na start (Mojca žal danes nima nosača, saj smo vsi 3je bolj ali manj kriplasti…).

Na startu (je dokaj lepo očiščen in ob prihodu moramo le odgnati krave, ki ga delno zasedajo) piha idealno gor (čeprav so občasni sunki tudi čez 8) in kmalu postavimo .

Prvi v luft Erzo (ki takoj začne na desni navijati), pa jaz, ki me lepo dviga čez kotel in začnem pobirati na JV pobočju Trebelnika in še Mojca.

Za razliko od mojih zadnjih Zavrhov, gre danes v krasnem stebru lepo gor in kmalu sem tik pod 1400. Potem pa naprej visoko nad grebenom v generalni curaži proti Dolu in Javorču. Po obratu nazaj sem pri Dolu na 700 in gledam visoko Mojco v konta smeri in nizke Erza, Pojeta in dvigajočega Deluxa, ki so v moji smeri pred mano. Na Dolu sem že pod njihovo višino (na dobrih 700). Tu se ustavim in naberem spet do 1000 in naprej na Trebelnik in čez mimo starta do Antene, kjer obrnem s cca 1000.

Drugič obrnem na Javorču s 700, izgubljam nazaj proti vetru z občasnimi dviganji. Nekako v tej višini pod Trebelnik in naprej za zadnjo stranico do kamor bo šlo.

Proti vetru vozim vedno nižje in vedno bolj počasi, pa le nekako zrinem čez sleme Goričica za Ohonico, potem pa me z vetrom v hrbet (dolinc iz Borovnice?) odnese vse do vojaškega skladišča, kjer obrnem nazaj v veter. Tik nad tlemi v pristajanju pa mi pihne veter v hrbet s 50 in samo še dvignem noge, ko me odnese čez moj izbrani, lepo pokošen pristajalni travnik, na naslednjega, ki je na sveže pognojen…

Zoranov let

Naberem na hitro in štrikci ratajo solata, ko se z gnoja prestavim na čistino… Razpletam štrikce še ko pride Mojca S Porschejem po mene (in mi pomaga zaključiti).

Mojčin let

Erzo je pristal na Stari Vrhniki, Delux pa v Podlipski.

Erzov let

Borisov let

Pojeta pa je Nikolina odpeljala malo pred mojim pristankom z meni bližnje lokacije.

Jožetov let

Komentar leta:40 km je za nedeljske pilote dovolj 😀. Če je brez podlipske doline. [2.10.2026 16:55] Andrej Erznožnik : Let brez leta čez Vrhniko, s pristankom v borovniški kotlini je isto kot da si scuru po starem, zvisu po novem [2.10.2026 19:32]

Dosti bolje, kot sem upal da bo v tem današnjem kar močnem vetru.

Danes še en podoben lep jesenski dan (vendar bolj V smeri, tudi z višino ni S in povsod malo več generalnega vetra). Kar malo gruntamo, kam in spet kaže, da bo treba na Zavrh. Pa Jaroš objavi zbor za 12.30 pri Balah -> Grmada. Mega potrdi, Erzo sprva lobira Emila za Buzet, pa se ta odloči za Grmado (saj je bil včeraj na Buzetu), potem Erzo lobira mene za Buzet, pa me ne prepriča in zato še sam potrdi Grmado. In tudi jaz prepričam Mojco, da gremo najprej na Grmado, če ne bo, pa potem na Zavrh (Milanče pa se ne pusti premakniti od Zavrha…).

Ob 12h naložim Mojco na Vrhniki in ob 12.30 še Mega, Emila, Erza in Jaroša pri Balah. In vija vaja gor na start. Na startu piha lepo (močno) po startu gor, kot se že dolgo ni zgodilo. Takoj je panika, da je treba hitro to izkoristiti, saj bo verjetno kmalu vse drugače. Malo me to znervira, Mojco pa še bolj, ko se vsi začnemo takoj pripravljati.

Prvi v luft Erzo (še kar zgledno), potem Jaroš precej bolj atraktivno in Emil po nekaj poskusih še bolj. Mega ves čas pomaga postavljati padala in asistira pri startih. Vse 3 bolj ali manj zgunca pri izhodu na odprto in na levo v veter komaj lezejo (očitno zunaj res prevladuje SV, S, pa še obliva levi rob).

Po videnem Mojco dokončno mine in začne pospravljati, sam pa se ob Megovem sekundiranju spravim v luft še pred robom. Me pa malo naprej tako zgoni, da tudi mene vse mine, ampak, ker sem pač že v luftu, se stabiliziram, spravim v zic in zarinem v levo v dviganju ob pobočju.

Mojca nadaljuje s pospravljanjem, kaže da je pa tudi Mega minila želja po letenju.

Sicer le po m rinem naprej, pa v dviganju ob pobočju gor in sem kmalu nad vrhom, kjer vidim, kako vsi 3je predhodniki jadrajo na močnem vetru na SV strani Grmade. Še sam pririnem do tja in je z višino vedno bolje.

Drajsamo sem in tja, občasno zavrtimo, poskušamo malo bolj ven (hitro se začne curaža), pa ob grebenu proti Grčarevcu (hitro se začne curaža), pa še nazaj čez start (Mega in Mojca sta izginila s starta dol) proti J robu (hitro se začne curaža), zato se še naprej držim bolj SV dela, kjer se da pobrati tudi čez 1100.

Ko se ura polni, vidim LCja spodaj, Megovega avta pa ne in upam, da sta šla z Mojco na Zavrh. Ko pa zapeljem bolj ven in sem malo nižje, vidim na LCju vrata odprta – torej me Mojca čaka… Imam idejo, da naj vzame Erzov avto, ali LCja in gre na Vrhniko in na Zavrh, midva z Erzom pa se bova že uskladila… vendar ji tega ne morem sporočiti, saj postaj “itak ne uporabljamo več”, telefon pa imam zaplombiran ob telesu v sedežu in ga jaz pač ne uporabljam med letom…

Tako se zapeljem daleč ven čez polje v smeri AC (itak je že skoraj polna ura) in nazaj na pristanek, nad katerim pa še kar nekaj časa motovilim, preden pristanem.

Zoranov let

Ko pospravim in hoče Mojca z LCjem po mene, javi, da je ta mrtev… Tako odpešačim do Bal, kjer lahko tudi sam potrdim enako. Vendar mi obnašanje te plehaste neaktivnosti kaže na akumulator, zato pokličeva Mega, ki res hitro pride do naju. Priklopiti hočem njegov avto, pa potegne iz žepa 2 škatlici tipa Powerbank (baje sta to 2 avtostarterja !?). Priklopi prvega in LC res malo zakašja, kaj več pa ne. Potem priklopi drugega in po dveh poskusih LC lepo zaprede… in zmaga je naša in z Mojco se odpeljeva, ravno ko pristajajo še ostali trije (ne smem ugasniti LCja, dokler ne pridem do nekega servisa).

Emilov let

Jarošev let

Erzov let

Andrej Erznožnik : Po poteh staroste notranjskega letenja. Bolj ko si v gozdu brez pristanka – bolj gre gor! V dolini pa zadnja letošnja košnja, gotovo pripomore. [1.10.2026 16:28]

Mojca izskoči na Vrhniki, da gre naprej na Zavrh (kjer že drajsa Milanče po sanaciji startnega prostora = kidanju kravjekov), jaz pa potegnem proti LJU in na servis…

Milanov let

Mojčin let

Napoved je sicer enaka, kot zadnje dni, mogoče malo manj generalnega V vetra. Ampak ker je Zavrh na off (za nekaj dni), iščemo alternativo… Milče lobira za Gozd (že dolgo nismo bili), Mojca pa navija za Krvavec (že dolgo nismo bili). Tudi mene Krvavec potegne (piha V, 3/4-6) – torej do hotela in bo Pri kapelici super …

Hitro smo zmenjeni za 13.30 na pristanku. Še Tomaž je za in smo polni. Ko že odhajam od doma, pa pokliče še Erzo – se bomo pač stisnili za gor.

Ob prihodu na pristanek se kar zbirajo padalci, ki gravitirajo na ta konec in prisrčno se pozdravljamo, saj se nekateri res že dolgo nismo videli… Naložimo robo v LCja, Meta, Mojca, Milče in Tomaž prisedejo, Erza pa bo do Jezerc potegnila Bajtova ekipa. Na poti gor ogromno kolesarjev, ki se plazijo gor ali drvijo dol (čeprav je spodaj opozorilo, da bo zaradi kolesarskega prvenstva zapora šele od 2.-8.10 – očitno eni trenirajo že predčasno…

Prvi zastoj s semaforjem je nekaj nad Zg.poseko, kjer razkopavajo in utrjujejo cesto; pred parkiriščem na Jezercih pa popolna zapora, saj ravno asfaltirajo še zadnji makadamski del (da bodo imeli kolesarji dovolj lepe pogoje…), ki je tak sicer že zadnjih 30 let ali še več…

Bajtova ekipa odpešači naprej na start nad Jezerci, mi pa stlačimo v LCja še Erza in nazaj dol na Zg.poseko (incidenta s slavno kolesarko, ki se je skoraj razbila, ko je s ful gasom po desni švignila mimo stoječega LCja, ko smo ravno hoteli parkirati, raje ne omenjam bolj podrobno…).

Privlečemo se gor na start in res počasi začnemo postavljati, saj veter ni ravno najbolj ugoden (piha malo, pa le občasno res uporabno po poseki gor), kar nekaj predhodnikov pa tudi že/še čaka. Občasno le uporabno pihne in nekateri uspejo bolj ali manj atraktivno odleteti. Pride še familija Slejko.

Od naših prvi potegne Erzo, pa Škoberne, potem pa že jaz (kar atraktivno), da me na izhodu iz poseke še dodatno zgoni veter z leve, potem pa Mojca in po kar nekaj poskusih še Milanče.

Zrinem na levi rob (saj vendar piha V, JV), kmalu naberem v (zame) dokaj razgonjeni termiki čez 1600 in zapeljem nazaj nad Jezerce. Pa me ekspresno spusti, da stisnem rep med noge in pririnem naokoli spet pred start… in iščem naprej okoli Ambrožarja.

Nabiram, izgubljam, minute tečejo… Potem že daleč pred Ambrožarjem dobim močan (in razgonjen) steber spet čez 1600 in že hočem odpeljati proti Potoški, pa takoj spet močno zacurim in raje ostanem okoli Ambroža. Nekaj časa še iščem (Mojca se vozi sem in tja v višavah na Ambrožem), potem pa se prestavim nad Grajca in tu oddrajsam preostali čas, da se napolni ura… in počasi na pristanek, kjer me pozdravi Meta z LCjem.

Zoranov let

Mojca pristane nekaj za mano.

Mojčin let

Med pospravljanjem se javi Erzo s svojega bližnjega pristanka in Milanče s svojega v Preddvoru.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Oblačnost od Potoške naprej, baze in sonce v Grintovcih, mi pa spred, pa je bil plan tko lep – da startamo Krvavc, pa glih dons po 25 letih asfaltirajo [30.9.2026 17:35]

Milanov let

Meta dostavi Milčetov avto do Erza, da gre naprej reševati Milančeta, Mojca jo pobere s Porschejem, potem pa se jima pridružim pod Jenkovo še jaz. Čez nekaj časa pa se nam priključita še Milanče in Erzo, da zaključimo druženje s sladoledom.

Tomažev let

Tomov let

In spet Copy/Paste jesenski dan (ampak danes je še malo bolj kot včeraj napovedan V, JV veter nad 1000m).

Ob 14h se Milanče in jaz spraviva k Bertu (končno bo lahko on peljal gor 😜😊), saj se je Mojca s Porschejem že odpeljala po Meto z Emilom in Matejem.

V vasi smo hkrati in Meta si naloži Mojčin rukzak in po nekaj več vetra po sončku četica odkoraka na start (krave so prestavljene v zgornji pašnik, vendar ob našem prihodu še niso v bližini starta…). Piha idealno 2-4/4-6 in takoj začnemo (počasi) postavljati.

Spet je Berto prvi našpičen, da odleti, spusti ga čez kotel malo manj kot včeraj, za robom pa kar drži in na Live vidimo, da je do Dola kar hitro pririnil na okoli 500 in tam začel drajsati nad železnico). To nas spravi na obrate in v luft hitro drug za drugim Zoran, Mojca, Milanče, Emil in Matej.

Čez kotel zacurim, za robom pa mi rahlo zapiska, zato začnem z osmicami drajsati na SZ strani Trebelnika in ujamem ritem, da se po m pajsam vse više in više. Mojca pride precej pod mene, ne ujame nič in se odpelje proti Dolu.

Mojčin let

Podobno tudi Milan, ki pa nad Dolom nekaj ujame in podrajsa v kotlu, preden pristane.

Milanov let

Matej ne uspe priti do pristanka, … Emilu pa uspe…

Matejev let

Emilov let

Jaz pa skoraj 20 min drajsam tistih nekaj 10 m sem in tja in se uspem spajsati do 800 – nad Trebelnik. In že mislim, da sem prijel boga za brado, ko tega čudovitega (šibkega) dviganja naenkrat ni več in začnem počasi curiti. Drajsam v istih gabaritih, kot prej, pa gre samo (počasi) dol – nikjer več prejšnjega dviganja. Obupam in se odpeljem proti Dolu, kjer so že vsi na tleh.

Bertov let

Nizek poskušam nekaj narediti v kotlu v butanju sem in tja in odcurim po napolnjeni 1/2 h (vsaj to 😊!) na pristanek še sam.

Zoranov let

Ko pripešači Matej s svojega pristanka, takoj naloži Berta in ga zapelje gor po avto.

Mi pa malo še modrujemo in se sladkamo z Mojčinim grozdjem, dokler ne pade ideja, da bi to curažo poskušali popraviti na Zabočevem. Vmes pride še padalec Gašper, sprašuje kako je bilo z letenjem, počaka svojo padalsko kolegico in se odpeljeta gor na Zavrh,…

Mi pa do neometanih bajt, kjer naložim vseh nas 5 v LCja (še Mojco, Meto, Emila, Milančeta) in gor na Zabočevo (sam ne nameravam leteti, Meta pa bo stovorila Mojčin rukzak po strmini na start. Ko sam zaparkiram LCja, se jim pridružim gor po skalah do res vzorno porihtanega starta.

Ampak veter piha šibko in iz različnih smeri in le občasno pihne gor. Pripravljena Emil in Milanče čakata na primeren trenutek, Mojca je v počasni pripravi.

Pa se naenkrat vsi trakci poklopijo, da pokažejo gor, veter lepo zapihlja in … Emil odleti… in se bolj ali manj razbutano odpelje v dolino.

Emilov let

Z Zavrha startata Gašper in kolegica, še prej pa sta sporočila, da so krave ob njunem prihodu že okupirale start (in bo torej neuporaben vsaj toliko časa, da se sveži kravjeki malo posušijo…).

Gašperjev let

Še nekaj časa čakamo na pravi veter, pa ga ni. Še nepripravljena Mojca pospravi prva, Milan pa se preda nekaj kasneje in kar rinfuzo odide(mo) dol do LCja in v dolino…

Bi lahko kar copy/paste včerajšnjega dneva naredil…

Čeprav je danes napovedanega v višavah nekaj manj vetra in bolj SV, V smeri, na pristanku ob 14h meša kot včeraj. Mojca, Berto in Milanče se zložijo v LCja, še po Meto in gor. V vasi Meta le prevzame volan, in se odpelje dol, mi 4-je pa pešaka na start.

Piha kot včeraj, idealno po griču gor 2-3/4-5. Prekrasen sonček in najprej se v počasnem postavljanju grejemo na njem.

Neučakani Berto starta prvi in potem v luft z malo taktiziranja za boljše čase drug za drugim v padajočem zaporedju presledkov po 10 let razlike: Zoran, Mojca in Milanče.

Berto oceni, da je prenizek do Škorpijona in scuri že na travnike nad progo.

Bertov let

Jaz scurim v borbi brez efekta na pristanek.

Zoranov let

Po videnem Mojca že v izhodišču odpelje ven nad dolino in je na tleh bolj ven, na zadnjih travnikih pred pristankom.

Mojčin let

Milanče ji taktično sledi in zaradi dobrega glajda svojega novega/starega D4 naredi najdaljšo curažo.

Milanov let

Med zlaganjem nas obišče Grimšičev Simon, ki predstavi svoje sina – svojega letalnega naslednika. Meta pripelje gajbico sladkega Mojčinega grozdja, da jo izpraznimo, preden se preselimo na zaključno druženje k Dohtarju (= da utopimo svojo žalost v različnih oblikah pijače…)