Padalska jata

Megla v osrednji SLO še kar vztraja, čeprav je veter že obrnjen na JZ od včeraj. Danes dopoldne v (še) sončni Vipavski hitro narašča in cele množice se dogovarjajo za napad na Vipavsko. Tudi naši, ki morajo z Vrhnike že ob 10.30 (je pa res, da je za popoldne napovedano pokrivanje, inverzija je pa po vsej SLO res enormna…).

Tisti, ki imamo tudi razne zemeljske obveze (npr.službo, ali terapijo ali …) ne moremo tako zgodaj in se ob 11.45 zberemo na šodru za Petrolom: Mojca in Meta, Slavka, Delux. Zbašejo se k meni v LCja in od zadaj na Kovk v prešernem razpoloženju.

Ko smo štartali z Vrhnike, so bili sunki tudi čez 10, ob prihodu toplo in (še) krasno sonce in sunki ne več kot 7. Idealno. Razen inverzije, ki naredi vso dolino beličasto, da se ponekod komaj vidi do tal. Trenutno smo sami in takoj postavimo. V luft Moca, Delux, jaz in na koncu še Slavka (ki je po dolgem času v teh krajih).

V zraku je inverziji in soncu in generalnemu JZ primerno: razgibano (=razgonjeno). V sunkovitih in močnih dviganjih (in zgubljanjih) do Hublja in še malo naprej. Ker se nekaj predhodnikov vrača s Predmeje dokaj nizko in pričakujem podobno nadaljevanje, posnemam Mojco in obrnem in podobno guncajoče (pa tudi z nekaj močnimi in lepimi pobiranji) nazaj do starta.

Potem še malo tam okoli nabiram in vrtim in iščem, saj se mi proti Hublju ne da še enkrat. Ko naberem skoraj do 1200 in se že bliža polna ura, se samo zapeljem v belino proti Vipavi, mičkeno podrajsam na Plazu in potegnem naprej ven dokler gre.

Zoranov let

Mojca je naredila še eno rundo proti Hublju in pristala blizu mene.

Mojčin let

Kmalu prideta z Meto po mene, da se odpeljemo nazaj v Vipavo po Slavko.

Slavka Poje : Zaključek leta 🤔 [15.12.2025 14:41]

In potem v Famo na kuhančka (in pivo), medtem ko Delux še nabira km.

Borisov let

Sky Rider : Prelepi razgledi na inverzno morje. Makadam s srednjimi luknjami. [15.12.2025 15:33]

Ker sem včeraj tako lepo hodil (in danes zjutraj sploh nimam musklfibra), sem odločen, da bi šel danes še na spodnji start “Potoška gora malo nižje – na cesti”. Jata se dogovarja za Primorsko (dan je sicer spet copy/paste prejšnjih, kar se tiče megle, le šibek veter danes obrne na J, JZ smeri).

Baterije sem čez noč napolnil, E-podpora je zjutraj pripravljena… Ko se odpeljem od doma, še Slavka potrdi soudeležbo (ona bi sicer šla na višje hribe, pa Zaplata je tam blizu, bo še vidla,…) in jo mimogrede snamem doma v Šentvidu.

Po megli do Preddvora in šele nad Potočami izplavava iz nje na sonce. Danes je megla višja, kot včeraj , ampak pristajalni travnik se koplje v soncu (in dehteči gnojnici). LCja pred rampo nad travnikom naslonim ob cesto kakšno uro prej, kot včeraj (okoli 12h).

Montiram si E-podporo (Slavka zavija z očmi…) in odpešačiva po cesti. Sam imam občutek, da hodim zgledno (čeprav mi gre bolj počasi, kot včeraj – sedaj le malo čutim včerajšnje noge…), vendar Slavka kmalu (soglasno) zdivja naprej, saj bo ona šla odletet na vrh Potoške (ali pa celo naokoli čez Javorov vrh na Zaplato…).

Hodim, kot včeraj, po strmi varianti in se na stiku z zadnjim ovinkom ceste na Sv.Jakoba obrnem na vodoravni odcep prečne ceste proti pogorišču. Vendar se po nekaj minutah z nje ne usmerim gor v strmino (ki vodi proti vrhu Potoške ali do mojega včerajšnjega starta Pogorišče) ampak nadaljujem naprej po njej. Cesta se vije okoli vedno bolj golega pobočja skoraj po izohipsi. Ko pridem končno do razcepa, sem na “startu”.

To je le bolj razširjen del ceste ob razcepu, dol pa odsekan rob z ostanki zgorenih in požaganih posledic požara. Slavka javi, da je na vrhu in da je pristajalni travnik spodaj še vedno v soncu nad meglenim morjem, ki pa se počasi dviga. Najprej hočem kar postaviti, pa pride mimo kar nekaj kolesarjev, zato počakam. Čeprav lepo piha po tem pomolu gor, pa je šibko in na obroke tudi popolno brezveterje. Hitro mi je jasno, da si v tako šibkih pogojih ne upam tvegati skoka čez rob. Slavka me spodbudi, naj pridem raje gor na vrh, kjer se sonči in so pogoji na zeleni travici starta idealni. Hitro sem za, sploh ker lahko kar nadaljujem po cesti naprej…

Ampak ta cesta se vleče in vijuga, čez nekaj časa že skozi gozdove vse naokoli, da rabim skoraj slabo uro (res pa sem že pošteno zmatran, saj se km nabirajo dosti hitreje, kot višinski metri… kljub E-podpori), dokler končno ne pridem iz gozda na vršne travnike ob idilični koči/vikendu (kamor se očitno po novem lahko pripelješ z avtom – če imaš ključ od rampe seveda….). Po nekaj korakih se pridružim skupinici pohodnikov, ki se nastavljajo soncu.

Slavka na hitro preizkusi moje E-čudo, potem pa mi raztegne Arribo3, medtem ko se pripravim in stlačim odvečno ropotijo v sedež. Piha idealno 2-3 meterčke, zato takoj dvignem padalček … in se odpeljem soncu naproti.

Zapeljem do Jakoba in nazaj in malo še zavjugam nad meglenim morjem kokrske doline, preden pristanem na s soncem obsijani gnojnici cca 20m od avta.

Zoranov let

Med pospravljanjem Slavka javi, da je pristala izven megle v Bašlju.

Slavkin let

Skozi meglo z LCjem do Mač, do kamor pripešači Slavka, preden pridem do nje. Potem pa greva še naprej v podporo Jožetu, ki na hribih nad Kališčem išče start na Mačenskem sedlu, ki pa nazadnje ni uporaben.

Midva ga že čakava na parkingu pod Lovrencem nad meglenim morjem, ko se prestavi na Bašeljsko sedlo, kjer pa končno uspe odleteti v večernem mraku. Vendar na koncu vseeno odleti v Mače, kjer nekje baje vidi celo tla.

Jožetov let

Zapeljeva tja in ga v soju žarometov odpeljeva po njegov avto visoko gor v gozdu, kamor se naj ne bi vozilo… in nazaj dol v meglo proti domu.

Danes praktično identična napoved včerajšnji … in zato so tudi cilji isti… in ob 13.15 skličem zbor pod Grajcem.

Ko odhajam od doma pa je LJU megla, za razliko od včeraj, še vedno neprobojna. Na pristanku se dobimo v megli (Mojca, Meta in Erzo) in tudi ko pripelje Slavka, megla ni nič manjša. Vsi v LCja in malo višje kot včeraj (cca 70 v.m. nad pristankom) nas obsije sonce. Do parkinga za Zg.poseko in na start (jaz Arribo3 kar rinfuzo, saj se še ni čisto posušila od včeraj).

Takoj sem pripravljen (seveda, saj mi Slavka samo razgrne nabrano coto 😊), medtem ko se ostali zavalijo po startu in sončijo v (skoraj) brezveterju. Res lepi razgledi na osončene hribe in megleno morje čisto nad tlemi doline. Sam imam namen leteti do doline, kjer se konča megla (če bo uspelo). Megleno morje danes sega nekaj dlje proti Kranju kot včeraj in Adergas je skrit pod pokrovom, Olševek pa je že v soncu.

Sicer hočem padalo najprej malo posušiti, pa gre v prvo lepo nad mene (ker ravno malo pihne) in me vzame (baje z rahlim drajsanjem po vejah na levi…).

Pred poseko me nato malo zagunca, ko se usmerim direkt na turn cerkvice na Štefanji gori, potem se vse umiri in je samo še putr z nekaj V vetra od zadaj. Peljem nad planoto Štefanje vasi (da imam rešitev na tamkajšnjih travnikih, če me bo preveč spustilo) in gledam Olševek v gozdni preseki daleč pred sabo (Adergaz na levi spodaj pa se počasi izvija iz meglic).

Zadnji travnik pred koncem planote (in gozdovi naprej) je tik pod Štefanjo goro, kamor priletim z višino 100m nad cerkvico.

Dolina je še daleč, daleč… ampak v gozdovih spodaj vidim v senci tudi neke travnate luknje (če ne bo zneslo) … in samo zapeljem naprej.

Traja, traja, da pridem v varno bližino dolinskih travnikov.

Ampak višine je še dovolj , da peljem še naprej…

Vse do restavracije Zaplata na začetku Preddvora. Vesel ko radio, ko stopim na tla 😊.

Zoranov let

Erzo je odletel nekaj za mano in med letom pridno fotkal (večino teh fotk sem si sposodil zgoraj jaz, za ilustracijo mojega leta – hvala Erzo 😊)

Med pospravljanjem vidim Erza, kako leti v moji smeri, vendar nižji in ne uspe prileteti do mene.

Erzov let

Zoran Gaborovič : Še dobro, da nisem vzel tazaresne opreme😜… [12.12.2025 17:49]

Mojca ni niti poskušala čez planoto Štefanje vasi in pristane nazaj na travnik za Grajcem.

Mojčin let

Slavka je še na startu, ko se koordiniram z Meto, ki jo čaka, da odleti. Kljub nasvetom glede zadostne višine tudi ona noče tvegati in raje pristane na Štefanji.

Slavkin let

Odpešačim nazaj do Erza, ki pospravlja. Mojca in Meta prideta kmalu z LCjem po naju, medtem ko Slavka dobi štop v dolino. Mi pa še po “denar za zaključno druženje” do spodnje postaje gondole (😜😊) in skozi totalno meglo v Jenkovo lipo, kjer že čaka Slavka.

Ves dopoldan gledam, kje bi bilo za leteti: na Primorskem že od jutra šajba z močno burjo, Grmada tudi še v soncu in je ravno še na meji (5-6/6-8 SV), LJU in Gorenjska do Brnika totalna megla do podna, v močni inverziji, naprej po Gorenjski šajba in tudi na Krvavcu… Pa ne dobim nobenega kompanjona. Sam bi šel najraje na Grmado.

Slavka kliče okoli 13h za Potoško (sicer sama H&F) ali z mano na Ambroža. Ko ji povem za megleno situacijo, se malo skulira (dajmo si še malo časa)… Milče pa bi šel v idealnem vetru na megleni Zavrh in čakal na “garantirano” jadranje… Erza Gorenjskane zvabi… in tako se že odpovem današnjemu letenju, ko priletijo s Krvavca fotke od Mojce in Mete, ki praznujeta tam gori.

Skoraj hkrati v LJU zablešči sonce skozi meglo in megla se zablešči tudi okoli Brnika (kamera s Krvavca sicer vztrajno kaže megleno morje proti LJU malo nad ravnino…). In zablešči se tudi meni in ekspresno speljem iz LJU skozi meglo (z izjemo majhne sončne luknje pri Brniku) do pristanka pod Grajcem, kjer me že čaka (v megli) Slavka.

Odločiva se, da greva z obema avtoma za Grajca, kjer bova pristala na travnikih (šajba je dejansko že po 50 višinskih metrih ceste). Med potjo se dogovorim z Mojco in Meto za morebiten backup. Za Grajcem pustiva Slavkin avto in nadaljujeva z LCjem do Zg.poseke po prekrasnem popoldanskem sončku z belim morjem v dolini in peš po gozdu gor na start, kjer je bistveno topleje, kot v dolini.

Med pripravami mi Slavka raztegne padalo (tangice, Arriba3). V brezveterju potegnem naprej in se zapeljem v večerni putr. Ko se za Grajcem nad Stiško vasjo pripravljam (še na veliki višini) za pristanek, pa vidim, da se med meglicami vidijo Cerklje in tudi obrisi pristanka. Ampak proti Adergasu je (skoraj) vse odkrito, zato zapeljem v tisto smer, dokler gre.

Zoranov let

Milan Velkavrh : Prava odločitev. [11.12.2025 20:21]

Pristanem v hladu in padalo je v trenutku premočeno od vlage in rose. Ko hočem začeti pospravljati, že prideta Mojca in Meta in me kar rinfuzo naložita.

Slavka pa pristane med meglicami kar na uradnem.

Slavkin let

Odpeljeta naju gor za Grajca, potem pa midva v zahajajočem soncu nadaljujeva po LCja.

In še zaključno druženje s Slavko pod Jenkovo ob že preizkušenih toplih pijačah 😜😊…