Po dolgotrajnem deževju danes spet posije sonce in nas pričaka modro nebo. Splošnega vetra bolj malo, dopoldne V, SV smeri, popoldne naj bi nižje obrnilo na JZ, ves dan pa višje SZ.

Turčin bi že ob 10.30 bil rad na Vrhniki za Slivnico, Erzo ga prestavi na 11h in takrat se zbere 1.ekipa (Turčin, Erzo, Jernejčič, Majdič, Hribernik,…), ki se ji bodo na Petrolu v Cerknici ali na startu pridružili še drugi (Emil, Štus, Bergant,…). Ker predvidevam, da bo kasneje lepše/boljše (se bo zgodnja termika umirila…) se z Mojco (ki itak ne more prej) uskladiva za 13h na Vrhniki za 2.ekipo.

Vmes se ob 12.30 istemu cilju naproti z Vrhnike neodvisno odpelje tudi Poje.

Ko se Meta, Milanče in jaz preložimo k Mojci ob 13h, pa je prej modro nebo že pošteno pokrito (ponekod tudi s temnimi bazami, čeprav nekih neviht ni napovedanih – lahko pa tu ali tam butne kakšna ploha…). Delux (po dolgotrajni bolniški odsotnosti) pa pride direktno gor na start.

Ekspresno smo na Slivnici. Večina predhodnikov (iz 1.ekipe in tudi ostalih…) je že dolgo v zraku (prvi je menda startal Tim malo po 12h) in že/še kruza v višavah in/ali daljavah, kdo pa je tudi že na tleh.

Primožev let

Turčinov let

Dušanov let

Jurijev let

Pričakajo pa nas postavljajoči Škerl, Razdrih, Hribernik in Gabor. Še mi se začnemo pripravljati, čeprav je iz vseh smeri mešajočega vetra generalno malo z vmesnimi sunkovitimi vložki. Piha očitno SZ, ki obliva vrh in vse je že dokaj pokrito (očitno sem/smo vseeno prepozni in bi bilo bolje priti prej ?!).

Malo kasneje pride še napovedani Boris z Nikolino in Sparkyjem. V čakanju na pravi veter v primernih trenutkih odletijo: atraktivno Škerl, pa Razdrih,… pa Gabor…

Potem pa že naša 2.ekipa: Mojca in jaz, medtem ko se Milče obira in Delux šele začne pripravljati.

Desno proti koči in kar lepo začnem pobirati. Ko najdem pravo dviganje, pa gre vedno hitreje gor in kmalu sem čez 1600 (kljub skoraj 100% pokritosti). Ker grem gor proti temni bazi vedno hitreje in vidim, da je Mojca še nekaj višja že potegnila v smeri Borovnice tudi sam začnem pogledovati tja (še dosti višji rine v tisto smer tudi Gabor), čeprav me SZ iz tiste smeri ustavlja in danes v bistvu sploh nisem imel namena v tisto smer zaradi tega SZ…

In padem ven iz lepega in močnega dviganja. Še vedno držim višino nad Slivnico, ko vidim, da je SZ Mojco popolnoma ustavil in spustil in se že nizka bori pred pobočjem Špičke … in obrne in se že vrača nazaj na Slivnico. Zavijem nazaj in poskušam zajadrati, pobrati… in se borim vzdolž grebena tu in tam, dokler ne odcurim na pristanek zraven Tima.

Zoranov let

Timov let

Mojca se je uspela vrniti čez greben.

Mojčin let

Milče na koncu sploh ni startal in je rešil Pojetov avto z vrha, Delux pa je z novim padalom še dolgo časa vztrajal nizek ob grebenih nad Grahovim.

Borisov let

Med našim dogajanjem je tudi večina ostalih že pristala.

Jožetov let

Sašev let

Gaborob let

Urbanov let

Emilov let

Mitjev let

Gašperjev let

Nekateri pa so šli tudi še drugič v zrak (in bilo je spet več sonca in boljše razmere…).

Jurijev 2.let

Borisov 2.let

Najdlje je uspelo prileteti Erzu, saj je letel čez Kolpo…

Erzov let

Komentar leta: Če pred leti, ko s Pojetom s Slivnice prvič priletiva v Belo krajino, za malo ne morem čez Kupo, pa danes rešim vsaj to, ko že do 100 ne znam. Prav čakam jih tam nad Slivnico in na koncu z mano ne odleti noben! Baze pa vsepovsod, le izvir Krke in Trebnje ne in netipičen veter sever, SZ, ki ne moti preveč, saj baze odtehtajo vse: ko od Velikih Lašč naprej ni več baz je treba po Suhi krajni, kjer je ravno rob sklenjene oblačnosti. Ko se nad (navadnimi) Laščami spod 1000 poberem pod bazo je vse desno Rog in kasneje Bela Krajina v senci pod vseobsežno temno oblačnostjo. In če se je rob nad Suho Krajino sušil, pa ta zdaj rine ven proti Uršnim selom. Imam le razpoko sonca, saj tudi levo baza. Ko se le uspem dvignit, se zbašem čez Vahto. Tu in že prej piha SV in poskušam po soncu, kar ga je ostalo, vsaj Trdinovega gledam na dol, nad njim naslednja obsežna črnjava. Samo dol leti, na 1100 se ustrašim, da zajeb še prelet Kolpe in spremenim kurs bolj z vetrom in v senco čez Metliko. Ker pristajam v Žakanjah med hišami in me z ene hiše sprašujejo, če kaj rabim, izkoristim priložnost in grem k njim srat, pri sosedih pa si zgovorim prevoz do Kupe, kjer ogovorim na sladoledu ustavljenega Bosanca in že greva za NM. Le še bus 1800 in 1910 strelišče LJ. [17.5.2026 21:41]

Po nekaj slabih in vetrovnih dnevih (dež, celo nizko sneg – Ledeni možje…) danes umiritev brez padavin z malo vetra, dobro termiko in odlično sondažo, čeprav zaradi napovedane pokritosti ne pričakujem(o) preveč razmetavanjav luftu. Še najbolj me mika Kovk ali uživanje na Strmci, saj je pred Slivnico Notam.

Pa se Erzo hitro dogovori s Pojetom za 12.00 Vrhnika ->Slivnica (bolj detaljne razlage Notama pravijo, da ga danes okoli Slivnice baje ni…). Z Mojco se usklajujeva za kasneje (kamorkoli že), pa me Milanče spravi na obrate in sem še pred 12h na Vrhniki. K Pojetu se uspemo stlačiti (tako na tesnem smo, da je treba 2 flaškona Pojetovega vinčka prestaviti v ropotarnico…) Erzo, Milanče, Hribernikov Martin in jaz (po tihem računam, da bom priletel na Vrhniko, kjer me bo čakal LC…) in po AC dol in mimo Cerknice od zadaj gor… in na start.

Dokaj hladno je danes (ponekod okoli parkinga še nekaj snega/sodre od včeraj), ko začnemo postavljati; kljub močnemu soncu in beličasti modrini (kje je ta pokritost?). Takoj za nami pride še 2.grupa (Mega, Emil, Dušan, Cilenšek, Ščuka=Nevidni). Na momente pihne kar močno, lepo po startu gor (termika, 4-5/7-9).

Prvi v luft Poje, ki ga odlifta, pa Erzo, Nevidni, potem sem pa že jaz (in ostali za mano).

Okoli starta je prav živahno (v resnici zbutano, saj je termika očitno že močna in še ne stabilizirana – če sploh bo kaj bolje…) in je treba kar dobro držati padalo. Kljub temu me močna in neenakomerna dviganja kmalu pripeljejo do 2200 (tudi višje ni kaj dosti bolj umirjeno), ko se usmerim proti Borovnicii (nekaj baz v tisto smer je na cca 1800). Domišljavo si mislim, da danes pa res ne bo problem do Vrhnike, pa me -2,-3 hitro spravi na realna tla.

Nad Begunjami (še pred Špičko) me zbuta gor spet do 2000 (tiste baze tam okoli vlečejo kar močno), ampak dviganja sploh ne znam nacentrirati, … pa itak grem naprej, saj v bazo nočem.

Najprej hočem bolj levo proti Zavrhu, pa me začne spuščati z -3,5 pri Kožljeku (kaže mi, da vozim direkt v S, čeprav je hitrost okoli 30). Hitro sem nizko nad tlemi in v obupu zapeljem proti borovniškemu kotlu in se ustrašim, da še do doline ne pridem, saj mi vario tukaj rohni že -4,5… Zavijem bolj desno na pobočje Prižnice in nekako (z “normalnim” -1,5) pririnem do vogala pred zastavo, kjer pričakujem dviganja (saj vendar kaže ta S = dolinc iz Borovnice/Barja ). Pa naj se še toliko matram, razen nekaj piskov ob balončkih, generalno samo še odcurim na travnike spodaj.

Zoranov let

Med pospravljanjem gledam Štuseja, ki pride pod Prižnico v podobni situaciji, kot jaz malo prej, pa se kar grebe in vztraja in matra in… se spajsa nad greben, da uspe pristati na Rakitni (tako je, če si domačin in poznaš vsako luknijo).

Dušanov let

V dveh štopih sem na Vrhniki in z nekaj pešačenja pri LCju.

Milče je kruzal okoli Slivnice in tudi Emil se je vrnil v domače okolje.

Milanov let

Emilov let

Mojca (ki je prišla nekaj za nami z Meto) se je borila proti Blokam.

Mojčin let

Ostali pa v smeri V-SV, do kamor je pač kdo prišel…

Martinov let

Megov let

Erzov let

Jožetov let

Jože Poje : Najlepše pa je pobrat z 90 m nad tlemi, nad najlepšim mestom 😀. [13.5.2026 15:53]

Končno po dolgem času spet en (zaresen) novnov start.

Smo se že včeraj z Mojco in Meto pogovarjali, da bi šli v Posočje na Ozben nad Kobaridom (za nas še neodleteni start), če bo le vreme in veter taprav. Meni pa sploh velika želja, saj že dolgo, dolgo nisem letel v Posočju (po mojem nazadnje pred 8 leti, aprila 2018 !!!!).

In zjutraj napovedi res kažejo , da bo zmeren veter JZ smeri in brez ploh ali neviht v tistih krajih (na termiko raje pozabim(o) ). Mojca je z Meto seveda takoj za (pa ne prezgodaj zaradi pomladanske termike).

Ker ob jutranjem poizvedovanju o vetrovno vremenski situaciji v Kobaridu od Korenovega Jakoba izvem, da je cesta na Ozben prevozna po novem tudi za osebne avtomobile, se ob 11.30 na Vrhniki z Meto prestaviva Mojčin Porsche (Mojca uživa polagati idrske ovinke…) in gasa na Kalce, kjer se pridruži še Mega.

Skozi manjšo ploho v idrski dolini do modro osončene doline Soče, ko iz temačnih idrskih grap pri Tolminu pridemo na odprto. Nadaljujemo do Kobarida pod modrim nebom (občasne bele bazice). Ker je še zgodaj (okoli 14h) in ker postaja na Kobariškem Stolu neusmiljeno narašča v sunkih čez 10, se najprej ustavimo v prvem kampu Rut, kjer Mojca in Meta obujata spomine. Osvežimo se s hladno pijačo in opazujemo mimoleteče padalce (nekaj po Live, nekaj v živo).

Naslednji postanek je v Kobaridu pred zaprto trgovino Planika in potem v naslednjem kampu Koren. Ker Jakoba trenutno ni v kampu, ni več izgovorov za zavlačevanje in moramo naprej proti Drežnici, kjer zavijemo z glavne ceste na stransko proti Ozbenu.

Cesta je resda na (nekdanjih) kritičnih mestih betonirana, vendar Mojco vseeno boli srce, ko se vzpenjamo po mestoma kar razdrapanem makadamu. Končno smo na travničku za startom (Mojca si globoko oddahne) in skozi gozdiček gremo brez opreme na prelep start, kjer pa na momente še kar pošteno pihne (sunki na Stolu proti 15…).

Sončimo se in modrujemo in opravljamo osnovne življenske potrebe.

Vmes prideta dva (s Kobale v Kobaridu scurjena) padalca, ki se počasi pripravita in odletita med ustreznimi presledki termičnih sunkov. Sprva nekaj pobereta, potem nas glasen pok nad nami kar prestraši (očitno je enega pošteno zaklofalo).

Nekaj kasneje pa postopoma v močnem dolincu pristaneta ob Petrolu spodaj v Kobaridu.

Mi še nekaj časa modrujemo, dokler sunki na Stolu le malo upadejo (s 15,5 na 14), da se počasi tudi sami pripravimo.

Ob 16.45 gre v luft Mojca, jaz takoj za njo (ob sekundiranju Mete in Mega) in kot zadnji še Mega (kar nekaj časa kasneje, saj veter piha vedno bolj s strani).

Z Mojco hitro pobereva nad vrh Ozbena in kruzava sem in tja, čakajoča še na Mega. Razen redkih termičnih sunkov je jadranje prava poezija.

Pridruži se še Mega in je kmali pri naju in tudi nad nama. Malo še kruzamo sem in tja, potem Mega potegne kar zunaj po dolini v smeri Tolmina, midva pa za njim. Vse drži in le občasno malo zgubimo, pa hitro spet popravimo. Visoko nad kampom Gabrje mimo Kobale. Mega potegne naprej čez Tolmin proti Mostu, pa obrne nižji pri Podljubinju in zapelje nazaj proti uradnemu pristanku pod Kozlovim robom.

Tu pa še kar nekaj časa traja, preden se spravimo na tla (niže kot smo, bolj je razburkano).

Mojčin let

Zoranov let

Megov let

Še preden začnemo pospravljati, je Meta že pri nas. Potem pa še na zaključno druženje v Labrco z razgledom na Sočo (in s prehranjevanjem).

Po včerajšnjem opazovalnem vračanju v padalstvo danes upam(o) na konkretno letenje. Ker je veter obrnil na šibek V, JV, bo seveda Zavrh. Kar nekaj pokritosti s kumulusi, vendar manj, kot se je napovedovalo.

Poje skliče zbor za 13.30 pri Škorpijonu in pritrdi mu le Erzo, ostali se uskladimo za 2.zbor ob 14.15.

Na pristanku prestopiva k Mojci Emil in jaz, da med potjo naložimo še Meto z vnučkom. V drugem avtu Berto gosti še Milančeta in Slejkovo Uršo. Zgoraj na parkingu je že Štusov motorinček, na štartu pa nas ob občasnih močnejših sunkih (4-6/6-8) poleg njega pričakata še postavljajoča Kurnikova Ana in Jurij (Bergant objavi, da pride za nami na start).

Tudi sami začnemo postavljati. Pojeta vidimo nekje v višavah pod bazami nad Peklom, Erzo je spreminjajoč (nizek/visok) po grebenu proti Javorču.

Erzov let

Prva gresta v luft Jurij in Ana, potem pa Emil in jaz; ostali sledijo…

Čez kotel kar drži, pred vogalom spusti, vendar začnem za robom kar visok praskati z Emilom in Jurijem. Čeprav pridem nad greben, pa ne najdem(o) nekega konkretnega dviganja, zato čez nekaj časa odpeljem v curaži naprej nad Dol, kjer pa počasi dobim dviganje, ki je vedno lepše in močnejše (max 1050), dokler ne padem ven.

Visok naprej s popravki do Javorča, kjer obrnem in ob povratku večino varne višine izgubim. Nad Dolom sprva spet uspem pobrati (Ana se ravno rešuje iz nižin v višave), pa lepo pridobljeno hitro spet izgubim, ko se okolica zgosti s padalci, ki se jim je treba tudi izogibati…

Vedno nižji sem in po skoraj polni uri borbe pristanem.

Zoranov let

Berto že pospravlja, kmalu pristane tudi Jurij in postopoma še ostali.

Bertov let

Jurijev let

Jurij Kurnik : Praskanje… [8.5.2026 16:41]

Dušanov let

Milanov let

Primožev let

Anin let

Emilov let

Mojca je pristala pri Petrolu, da je lahko pri Meti prevzela svojega Porscheja.

Mojčin let

Le Poje pa se je odpeljal v daljave (do Razdrtega).

Jožetov let

Jože Poje : Večinoma sem se priplazil do Razdrtega. Naprej pa ne vetra, ne baz. [8.5.2026 16:46]

Prazniki, zemeljske obveznosti, slabo vreme, močan veter… kar nekaj dni je minilo od zadnjega letenja in ker bo danes baje nekaj manj JZ, bi mogoče le lahko kaj odleteli…

Ob 15.30 na Vrhniki naložim v LCja Mojco in na Unec do Mega, ki je danes brez avta. Vsi 3-je do Bal, kjer dočakamo Erza, da se še on preloži v LCja (tu pusti svojo ropotarnico) in na Strmco na štart.

Že znani modelar s svojega stolčka na soncu preganja svoj model v močnem (in hladnem) vetru. Ker so sunki zadnjo uro spet narasli na 10 in krošnje šumijo, malo modrujemo, poskušamo celo zamenjati vetrno vrečo (neuspešno) in na koncu obsedimo nazaj v LCju, ko nas že vse preveč zebe.

Občasno sunki upadejo, pa spet narastejo; najslabše pa je ker so okoli nas vse bolj temni oblaki (radarska kaže dež na Idrskem in vidimo dežno zaveso proti Ilirski). Erzo že hoče odpešačiti proti Petriču, ko začne verjeti, da veter upada… in se na hitro odloči in pripravi.

Ob trenutni luknji z manj vetra potegene in ga odlifta v višave pod mračno bazo, s tem, da naprej leze res zelo počasi. Kmalu je čez 1000 pred startom in v dviganju odjadra daleč zunaj mimo Špilnika proti Sv.Lovrencu. Nam trem, sedečim v LCju se situacija zdi res grda in nas postopoma vse mineva želja po letenju. Erzo pa v zraku pridno fotka.

Ko odjadra svoji dve etapi proti Lovrencu in se po 3.stranici vrne nad start (medtem sicer dežne celice počasi razpadejo in temne oblake tudi zamenja nekaj več svetlobe in celo sonca), 4.stranico podaljša okoli Petriča na Planinsko polje, dokler gre.

Erzov let

No in se lahko tudi mi odpeljemo. Do Bal, kjer Mojca prestopi v Erzov avto in ga gre pobrati, jaz pa odpeljem Mega domov…