Naslednji dan vročinskega vala, s tem, da so za danes popoldne že napovedane možne vročinske nevihte; termika nora – čez 3000, generalno vetra zelo malo Z smeri (ali pa tudi kaj drugega…). Poje skliče Slivnico za ob 11.20 in dobi nekaj potrditev, meni je taka zgodnja ura na Slivnici prehuda (preveč razgonjeno) in bi raje malo kasneje.
Ko se pripravljajo na Slivnici, pa razvoj okoli (videno po kamerah) ponori, tudi radarska začne kazati hitro rast celic in kandidati za kasnejšo uro soglasno akcijo odložimo (opustimo). Štus se na startu dokončno odloči, da v takem ne gre v luft, Poje, Emil in Erzo (in potem še Tomo) pa gredo v luft v termičnem razmetavanju, ki je baje bilo tudi prav neokusno…. in glede na razvoj v glavnem kmalu pristanejo.

Jožetov let

Emilov let

Tomov let
Le Erzo se pusti posrkati v višave, pravočasno pobegne iz dogajanja in … uspe preživeti…

Erzov let
Komentar leta: Ne morem trditi, da ni bilo nenevarno, pa vseeno sem bil že v hujših situacijah, tu. Padalo izberem enostavnejše. Že ko pridemo na start in prej spod je vprašanje ali sploh. Vsepovsod razviti oblaki. Na startu pa precej plavo okoli in potem razviti oblaki in presenetljivo malo vetra – do 7, sunki, kar je verjetno ključno, da vzletimo. V zraku razgonjeno kot letos še ne: ali gre močno gor v stebru in naslednji moment skoraj frontalc ali direkt v močno propadanje – da mi rata mal slabo od vsega žokanja. Hočem dol! Pa spet steber, ki je mirnejši in me ponese na 1750. Zdaj podpeljem ob veliki bazi pa me samo nažge gor v ravnem letu, čez vse meje. Po tleh vse v senci. Redko sonce. Na Ravniku že stran od črnine popravim višino, v Zapotoku pa že pristajam ob robu dogajanja ob naslednjem oblaku, ko me 160 AGL nagoni gor, po moje je z dežja ven pihnil še hladen zrak, ki je pripomogel k razmetanemu dviganju. Letim ob oblaku na gasu v S veter, po plavini do konca, ko zadaj firniki dežja. [5.8.2026 19:17] Franek Rakun : Sliši se lepo👌 [5.8.2026 19:36]
Čez gre ploha, tudi v LJU dobimo nekaj dežja in popoldne je vse temno in zabasano.
Ko že ne mislim več na letenje, pa nekaj pred 17h pokliče Mojca, da pa je najhujše gotovo že mimo in bi šla na izlet na Slivnico, saj je tam res lep razgled… pa Še Meta bi rada šla… in kaj hočem, spravim se v LCja in na Vrhniko.
Dekleti me sprejmeta v Porscheja (za vsak slučaj vzamem normalno in lahko robo), v Cerknici pa pokličemo še Emila, ki je takoj za.
Ob prihodu na start je vetra komaj še za vzorec, občasno dahne tudi dol, večinoma pa diha z desne, ali pa vsi trakci visijo. Prvi potegne Emil in uspe speljati.

Emilov let
Mojca in jaz brez uspeha poskušava potegniti s platoja v praktični nuli. Potem se prestaviva prav na vrh starta in ko je 0, potegnem najprej jaz (baje lepo odletim), za mano pa še Mojca, ki je laufala vse pobočje do roba. In odglajdava še midva do Cerknice.


Zoranov let

Mojčin let
Meta pride po naju in v Mercator na zaključno druženje ob piru in bambusu (hvala Emil … in napolitankah Manner – hvala Meta).
























