Danes copy/paste včerajšnjega (SV, lepe baze povsod po SLO, dobra termika, mala možnost ploh), le nekaj več vetra je napovedanega.

Poje skliče zbor za Zavrh ob 11.30, “preden bo veter pojačal”. Erzo mu pritrdi in tudi jaz sem že na obratih kljub pričakovani zgodnji močni in razbiti termiki (na PP vidim možnost ploh med 15-16h). Vendar se Milanče in Mojca ne pustita prepričati, saj verjameta, da bo kasneje bolje saj nikjer drugje ne kaže nekega dežja…

Poje in Erzo odletita po planu ob veliko termike in nakuhavanja (?).

Erzov let

Jožetov let

Jože Poje : Enega zajčka sem prestrašil. Je bežal kokr je mogel 🐇 . [21.5.2026 13:07]

Sam pa skličem zbor za 15.30 pri Škorpijonu (in sledi nekaj dvomljivih pripomb…).

Zaradi gneče pridem zadnji do Škorpijona in čakajoči: Mojca, Milanče, Emil in Berto se zbašejo v LCja in gor. Tu nas z motorinčkom pričaka še Štus, da skupaj odpešačimo na start. Med potjo nič vetra, na startu pa podobno sunkovito kot včeraj (4-6/9), vendar so sunki redki in teh močnih sunkov sploh ni občutiti na startu. Takoj začnemo postavljati.

Prvi v luft Emil, pa Zoran… in ostali.

Čez graben/kotel me kar dviguje in zajadram nad Trebelnik. Nekaj časa tu nabiram (nad 1000), saj vidim, da se Emil že vrača od Bistre dokaj nizek. Potem se z lepo višino prestavim nad Dol in tu (uživaško) jadram in poskušam izkoristiti vsak m dviganja, medtem, ko ostali vrtijo okoli Trebelnika in nad njim.

Kar nekaj časa jadram tu okoli, dokler se tudi ostali ne pripeljejo do Dola. Malo vrtiva skupaj z Mojco, ona potegne naprej proti Javorču, kar jo kmalu stane nadaljnjega jadranja.

Mojčin let

Sam zapeljem za Milčetom proti Javorču, da še tu malo naberem, preden obrnem. Nazaj peljem počasi in izkoriščam vsako, še najmanjše dviganje. Ko pridem spet ob Trebelnik, pa tu lepo dviguje. S cca 1100 se odpeljem naprej proti Anteni, medtem ko Erzo startuje (!! saj je bilo za pričakovati, da bo prlaufal za nami…).

Pri Anteni obrnem in v drugo rundo. Do Trebelnika je precej razgonjeno, tu se umiri in lepo drži, tako da nad Grebenom peljem le z občasnimi popravki naprej do Javorča. Z Lepo višinio obrnem v četrto stranico in planiram, da potegnem proti Dražici. Pa še vedno lepo drži, tako da na Trebelniku spet naberem nad greben, se zapeljem do Antene in nazaj v peto stranico.

Na Javorču se z 800 odpeljem proti Vrhniki, zapeljem čez Ljubljanico in pristanem nazaj v Janezovo vas (čez Vrhniko do šole bi zagotovo šlo, vendar bo potem težja logistika).

Zoranov let

Metka Debevec Švigelj : Bravo, zmagovalec! [21.5.2026 18:33] Zoran Gaborovič : Še ni konc dneva … 🤪  [21.5.2026 18:39] Milan Velkavrh : Nekaj časa si bil prvi.. [21.5.2026 19:33] Zoran Gaborovič : @Milan: saj veš, da eni tega ne bi preboleli: starejši občan, pa še gibalno oviran, da bi mel daljšega… 🤪😜🤣 [21.5.2026 20:47]

Nekaj jih je že pristalo pri Škorpijonu.

Bertov let

Milanov let

Andrej Erznožnik : Like z lufta [21.5.2026 18:26] Milan Velkavrh : Lajkaš, pišeš, fotografiraš.. ni da ni🥳😃👍 [21.5.2026 19:15]

Med pospravljanjem pa tudi preostali (Štus, Erzo in Emil) zapeljejo nazaj proti Škorpijonu (in Erzo še naprej).

Emilov let

Dušanov let

Erzov 2.let danes

Še preden pospravim, je Mojca že pri meni. Dostavi me do Škorpijona, kjer me čakata Emil in Dušan, da nas Emil zapelje gor … in razlaz.

Super letenje, daleč nad pričakovanji 👌😊

Spet 2 dneva brez letenja (popoldanske plohe in nevihte tu ali tam…). Danes je sicer podobno, pa se z Milančetom dogovoriva, da gremo, preden se poslabša: ob 12h Škorpijon. Še Mojca potrdi.

Med vožnjo dol kliče Erzo, kaj se dogaja (ima zemeljkske obveznosti v LJU) in ko mu povem za zbor, se še on spravi na obrate, da pride za nami. Na pristanku Mojca in Milanče v LCja in gor.

V vasi lepo pihne, ko pridemo na start (mimo divjega mladega bika, ki čuva svoj harem in teličke…), pa veter piha na obroke (2/4-5). Med postavljanjem prpešači še Kurnikova Ana.

Prva v luft Mojca ob 2 vetrovno prešibkih poskusih. Jaz 3x mlahavo dvignem, preden zares odletim. Potem še Milče in Ana.

Okoli Trebelnika malo zapiska, pa ne znam pobrati. Za Mojco do Dola, saj vidim, da tam pobira iz nižav. Jaz pa ne najdem nič uporabnega razen nekaj piskov in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Malo za mano je tudi Mojca na pristanku.

Mojčin let

In še Milče, medtem, ko je Ana zavila proti Petrolu. Med pospravljanjem pride Erzo, ki prestopi v Mojčinega Porscheja. Še Meto poberemo in gor.

Mojca in Milče z Erzom v drugo rundo, Midva z Meto pa dol vsak z enim avtom.

Milanov 2.let

Mojčin 2.let

Zoran Gaborovič : lepo si tole 2.rundo izkoristila [20.5.2026 16:40]

Erzov let

Po dolgotrajnem deževju danes spet posije sonce in nas pričaka modro nebo. Splošnega vetra bolj malo, dopoldne V, SV smeri, popoldne naj bi nižje obrnilo na JZ, ves dan pa višje SZ.

Turčin bi že ob 10.30 bil rad na Vrhniki za Slivnico, Erzo ga prestavi na 11h in takrat se zbere 1.ekipa (Turčin, Erzo, Jernejčič, Majdič, Hribernik,…), ki se ji bodo na Petrolu v Cerknici ali na startu pridružili še drugi (Emil, Štus, Bergant,…). Ker predvidevam, da bo kasneje lepše/boljše (se bo zgodnja termika umirila…) se z Mojco (ki itak ne more prej) uskladiva za 13h na Vrhniki za 2.ekipo.

Vmes se ob 12.30 istemu cilju naproti z Vrhnike neodvisno odpelje tudi Poje.

Ko se Meta, Milanče in jaz preložimo k Mojci ob 13h, pa je prej modro nebo že pošteno pokrito (ponekod tudi s temnimi bazami, čeprav nekih neviht ni napovedanih – lahko pa tu ali tam butne kakšna ploha…). Delux (po dolgotrajni bolniški odsotnosti) pa pride direktno gor na start.

Ekspresno smo na Slivnici. Večina predhodnikov (iz 1.ekipe in tudi ostalih…) je že dolgo v zraku (prvi je menda startal Tim malo po 12h) in že/še kruza v višavah in/ali daljavah, kdo pa je tudi že na tleh.

Primožev let

Turčinov let

Dušanov let

Jurijev let

Pričakajo pa nas postavljajoči Škerl, Razdrih, Hribernik in Gabor. Še mi se začnemo pripravljati, čeprav je iz vseh smeri mešajočega vetra generalno malo z vmesnimi sunkovitimi vložki. Piha očitno SZ, ki obliva vrh in vse je že dokaj pokrito (očitno sem/smo vseeno prepozni in bi bilo bolje priti prej ?!).

Malo kasneje pride še napovedani Boris z Nikolino in Sparkyjem. V čakanju na pravi veter v primernih trenutkih odletijo: atraktivno Škerl, pa Razdrih,… pa Gabor…

Potem pa že naša 2.ekipa: Mojca in jaz, medtem ko se Milče obira in Delux šele začne pripravljati.

Desno proti koči in kar lepo začnem pobirati. Ko najdem pravo dviganje, pa gre vedno hitreje gor in kmalu sem čez 1600 (kljub skoraj 100% pokritosti). Ker grem gor proti temni bazi vedno hitreje in vidim, da je Mojca še nekaj višja že potegnila v smeri Borovnice tudi sam začnem pogledovati tja (še dosti višji rine v tisto smer tudi Gabor), čeprav me SZ iz tiste smeri ustavlja in danes v bistvu sploh nisem imel namena v tisto smer zaradi tega SZ…

In padem ven iz lepega in močnega dviganja. Še vedno držim višino nad Slivnico, ko vidim, da je SZ Mojco popolnoma ustavil in spustil in se že nizka bori pred pobočjem Špičke … in obrne in se že vrača nazaj na Slivnico. Zavijem nazaj in poskušam zajadrati, pobrati… in se borim vzdolž grebena tu in tam, dokler ne odcurim na pristanek zraven Tima.

Zoranov let

Timov let

Mojca se je uspela vrniti čez greben.

Mojčin let

Milče na koncu sploh ni startal in je rešil Pojetov avto z vrha, Delux pa je z novim padalom še dolgo časa vztrajal nizek ob grebenih nad Grahovim.

Borisov let

Med našim dogajanjem je tudi večina ostalih že pristala.

Jožetov let

Sašev let

Gaborov let

Urbanov let

Emilov let

Mitjev let

Gašperjev let

Nekateri pa so šli tudi še drugič v zrak (in bilo je spet več sonca in boljše razmere…).

Jurijev 2.let

Borisov 2.let

Najdlje je uspelo prileteti Erzu, saj je letel čez Kolpo…

Erzov let

Komentar leta: Če pred leti, ko s Pojetom s Slivnice prvič priletiva v Belo krajino, za malo ne morem čez Kupo, pa danes rešim vsaj to, ko že do 100 ne znam. Prav čakam jih tam nad Slivnico in na koncu z mano ne odleti noben! Baze pa vsepovsod, le izvir Krke in Trebnje ne in netipičen veter sever, SZ, ki ne moti preveč, saj baze odtehtajo vse: ko od Velikih Lašč naprej ni več baz je treba po Suhi krajni, kjer je ravno rob sklenjene oblačnosti. Ko se nad (navadnimi) Laščami spod 1000 poberem pod bazo je vse desno Rog in kasneje Bela Krajina v senci pod vseobsežno temno oblačnostjo. In če se je rob nad Suho Krajino sušil, pa ta zdaj rine ven proti Uršnim selom. Imam le razpoko sonca, saj tudi levo baza. Ko se le uspem dvignit, se zbašem čez Vahto. Tu in že prej piha SV in poskušam po soncu, kar ga je ostalo, vsaj Trdinovega gledam na dol, nad njim naslednja obsežna črnjava. Samo dol leti, na 1100 se ustrašim, da zajeb še prelet Kolpe in spremenim kurs bolj z vetrom in v senco čez Metliko. Ker pristajam v Žakanjah med hišami in me z ene hiše sprašujejo, če kaj rabim, izkoristim priložnost in grem k njim srat, pri sosedih pa si zgovorim prevoz do Kupe, kjer ogovorim na sladoledu ustavljenega Bosanca in že greva za NM. Le še bus 1800 in 1910 strelišče LJ. [17.5.2026 21:41]

Po nekaj slabih in vetrovnih dnevih (dež, celo nizko sneg – Ledeni možje…) danes umiritev brez padavin z malo vetra, dobro termiko in odlično sondažo, čeprav zaradi napovedane pokritosti ne pričakujem(o) preveč razmetavanjav luftu. Še najbolj me mika Kovk ali uživanje na Strmci, saj je pred Slivnico Notam.

Pa se Erzo hitro dogovori s Pojetom za 12.00 Vrhnika ->Slivnica (bolj detaljne razlage Notama pravijo, da ga danes okoli Slivnice baje ni…). Z Mojco se usklajujeva za kasneje (kamorkoli že), pa me Milanče spravi na obrate in sem še pred 12h na Vrhniki. K Pojetu se uspemo stlačiti (tako na tesnem smo, da je treba 2 flaškona Pojetovega vinčka prestaviti v ropotarnico…) Erzo, Milanče, Hribernikov Martin in jaz (po tihem računam, da bom priletel na Vrhniko, kjer me bo čakal LC…) in po AC dol in mimo Cerknice od zadaj gor… in na start.

Dokaj hladno je danes (ponekod okoli parkinga še nekaj snega/sodre od včeraj), ko začnemo postavljati; kljub močnemu soncu in beličasti modrini (kje je ta pokritost?). Takoj za nami pride še 2.grupa (Mega, Emil, Dušan, Cilenšek, Ščuka=Nevidni). Na momente pihne kar močno, lepo po startu gor (termika, 4-5/7-9).

Prvi v luft Poje, ki ga odlifta, pa Erzo, Nevidni, potem sem pa že jaz (in ostali za mano).

Okoli starta je prav živahno (v resnici zbutano, saj je termika očitno že močna in še ne stabilizirana – če sploh bo kaj bolje…) in je treba kar dobro držati padalo. Kljub temu me močna in neenakomerna dviganja kmalu pripeljejo do 2200 (tudi višje ni kaj dosti bolj umirjeno), ko se usmerim proti Borovnicii (nekaj baz v tisto smer je na cca 1800). Domišljavo si mislim, da danes pa res ne bo problem do Vrhnike, pa me -2,-3 hitro spravi na realna tla.

Nad Begunjami (še pred Špičko) me zbuta gor spet do 2000 (tiste baze tam okoli vlečejo kar močno), ampak dviganja sploh ne znam nacentrirati, … pa itak grem naprej, saj v bazo nočem.

Najprej hočem bolj levo proti Zavrhu, pa me začne spuščati z -3,5 pri Kožljeku (kaže mi, da vozim direkt v S, čeprav je hitrost okoli 30). Hitro sem nizko nad tlemi in v obupu zapeljem proti borovniškemu kotlu in se ustrašim, da še do doline ne pridem, saj mi vario tukaj rohni že -4,5… Zavijem bolj desno na pobočje Prižnice in nekako (z “normalnim” -1,5) pririnem do vogala pred zastavo, kjer pričakujem dviganja (saj vendar kaže ta S = dolinc iz Borovnice/Barja ). Pa naj se še toliko matram, razen nekaj piskov ob balončkih, generalno samo še odcurim na travnike spodaj.

Zoranov let

Med pospravljanjem gledam Štuseja, ki pride pod Prižnico v podobni situaciji, kot jaz malo prej, pa se kar grebe in vztraja in matra in… se spajsa nad greben, da uspe pristati na Rakitni (tako je, če si domačin in poznaš vsako luknijo).

Dušanov let

V dveh štopih sem na Vrhniki in z nekaj pešačenja pri LCju.

Milče je kruzal okoli Slivnice in tudi Emil se je vrnil v domače okolje.

Milanov let

Emilov let

Mojca (ki je prišla nekaj za nami z Meto) se je borila proti Blokam.

Mojčin let

Ostali pa v smeri V-SV, do kamor je pač kdo prišel…

Martinov let

Megov let

Erzov let

Jožetov let

Jože Poje : Najlepše pa je pobrat z 90 m nad tlemi, nad najlepšim mestom 😀. [13.5.2026 15:53]

Končno po dolgem času spet en (zaresen) novnov start.

Smo se že včeraj z Mojco in Meto pogovarjali, da bi šli v Posočje na Ozben nad Kobaridom (za nas še neodleteni start), če bo le vreme in veter taprav. Meni pa sploh velika želja, saj že dolgo, dolgo nisem letel v Posočju (po mojem nazadnje pred 8 leti, aprila 2018 !!!!).

In zjutraj napovedi res kažejo , da bo zmeren veter JZ smeri in brez ploh ali neviht v tistih krajih (na termiko raje pozabim(o) ). Mojca je z Meto seveda takoj za (pa ne prezgodaj zaradi pomladanske termike).

Ker ob jutranjem poizvedovanju o vetrovno vremenski situaciji v Kobaridu od Korenovega Jakoba izvem, da je cesta na Ozben prevozna po novem tudi za osebne avtomobile, se ob 11.30 na Vrhniki z Meto prestaviva Mojčin Porsche (Mojca uživa polagati idrske ovinke…) in gasa na Kalce, kjer se pridruži še Mega.

Skozi manjšo ploho v idrski dolini do modro osončene doline Soče, ko iz temačnih idrskih grap pri Tolminu pridemo na odprto. Nadaljujemo do Kobarida pod modrim nebom (občasne bele bazice). Ker je še zgodaj (okoli 14h) in ker postaja na Kobariškem Stolu neusmiljeno narašča v sunkih čez 10, se najprej ustavimo v prvem kampu Rut, kjer Mojca in Meta obujata spomine. Osvežimo se s hladno pijačo in opazujemo mimoleteče padalce (nekaj po Live, nekaj v živo).

Naslednji postanek je v Kobaridu pred zaprto trgovino Planika in potem v naslednjem kampu Koren. Ker Jakoba trenutno ni v kampu, ni več izgovorov za zavlačevanje in moramo naprej proti Drežnici, kjer zavijemo z glavne ceste na stransko proti Ozbenu.

Cesta je resda na (nekdanjih) kritičnih mestih betonirana, vendar Mojco vseeno boli srce, ko se vzpenjamo po mestoma kar razdrapanem makadamu. Končno smo na travničku za startom (Mojca si globoko oddahne) in skozi gozdiček gremo brez opreme na prelep start, kjer pa na momente še kar pošteno pihne (sunki na Stolu proti 15…).

Sončimo se in modrujemo in opravljamo osnovne življenske potrebe.

Vmes prideta dva (s Kobale v Kobaridu scurjena) padalca, ki se počasi pripravita in odletita med ustreznimi presledki termičnih sunkov. Sprva nekaj pobereta, potem nas glasen pok nad nami kar prestraši (očitno je enega pošteno zaklofalo).

Nekaj kasneje pa postopoma v močnem dolincu pristaneta ob Petrolu spodaj v Kobaridu.

Mi še nekaj časa modrujemo, dokler sunki na Stolu le malo upadejo (s 15,5 na 14), da se počasi tudi sami pripravimo.

Ob 16.45 gre v luft Mojca, jaz takoj za njo (ob sekundiranju Mete in Mega) in kot zadnji še Mega (kar nekaj časa kasneje, saj veter piha vedno bolj s strani).

Z Mojco hitro pobereva nad vrh Ozbena in kruzava sem in tja, čakajoča še na Mega. Razen redkih termičnih sunkov je jadranje prava poezija.

Pridruži se še Mega in je kmali pri naju in tudi nad nama. Malo še kruzamo sem in tja, potem Mega potegne kar zunaj po dolini v smeri Tolmina, midva pa za njim. Vse drži in le občasno malo zgubimo, pa hitro spet popravimo. Visoko nad kampom Gabrje mimo Kobale. Mega potegne naprej čez Tolmin proti Mostu, pa obrne nižji pri Podljubinju in zapelje nazaj proti uradnemu pristanku pod Kozlovim robom.

Tu pa še kar nekaj časa traja, preden se spravimo na tla (niže kot smo, bolj je razburkano).

Mojčin let

Zoranov let

Megov let

Še preden začnemo pospravljati, je Meta že pri nas. Potem pa še na zaključno druženje v Labrco z razgledom na Sočo (in s prehranjevanjem).