Danes naj bi veter kmalu dopoldne obrnil na Z smeri (višje gori SZ in S) in nekateri že ob 10h pozivajo za odhod na Lijak. Kar nekaj se jih tudi odzove. Mene Lijak ne mika preveč, sploh pa ne tako zgodaj (in še v nedeljo), ko bo še vse razgonjeno (po jutranji burjici in SZ,S v višavah). V notranjosti je napovedana močnejša termika, vendar ta izraziti napovedani Z ne vleče preveč na noben start (še najraje bi šel na Slivnico ali drajsat pozno Strmco, pa se bojim, da bo vetra preveč.
Mojca zaradi zemeljskih obveznosti sploh ne ve, kdaj (če sploh) bi lahko šla, Mega je ob pogovoru že na H&F Slivnici, Milanče mogoče pozno popoldne… Delux pa predlaga Lijak (“je treba trenirati za stotke…”) in mu potrdim, saj ravno še lahko ujamem njegov zbor ob 12.30 v Logatcu.
Ob uri presedem v Elektrika k Sparkyju, Nikolini in Deluxu in v miru z zadnjih zicev spremljam polaganje ovinkov od zadaj čez Kalce in Col dol v Ajdovščino in z Ajševice gor na start.
Okoli 14h se začnem(o) pripravljati v močnem vetru (ki generalno še narašča z 9 proti 10). Nekaj (večinoma tujcev) poseda in čaka boljše čase, nekaj jih visi ali premetava v luftu nad nami skoraj na mestu, nekaj jih je že pristalo (tudi naših predhodnikov, ki jim razmere v zraku sploh niso bile preveč všeč…).
Ko sem že skoraj pripravljen (prav mudi se mi v tem pometanju po startu ravno ne), pa pride Delux od skupinice svojih klubskih kolegov (kjer modrujejo) in predlaga, da raje malo počakamo v senci, da se zadeva stabilizira in umiri… Seveda se priključim modrovanju in potem iz sence spremljamo dogajanje na startu.
Občasno kdo uspešno odleti in ga z mesta odlifta v luft, ali pa kakšen instruktor svojo začetniško varovanko po nekaj metih ob tla uspe živo lansirati s starta v zrak. Vmes pokliče Mojca, da sama ekspresno prihaja in pomirim jo, da še nič ne zamuja…
Priča smo tudi poskusu odleta tandema, ki pa se zaključi s šlepanjem obeh po skalah po startu, dokler Delux in še nekaj prisotnih agonijo ne ustavijo, klient pa s kar nekaj poškodbami pride do nas v senco, kjer mu nudimo/nudijo prvo pomoč, ravno ko pride Mojca s šoferko Mančo, ki potem z Mojčinim Porschejem odpelje neuspešna tandemaša v dolino v nadaljnje procesiranje…
Ko se okoli 16 ure zdi, da se zadeva umirja, se začnemo počasi pripravljati, pa spet pojača in nekaj jih še atraktivno odleti, preden okoli 16.30 le odletimo Delux, pa Zoran in potem še Mojca.
Sprva malo nabiram v močnem Z nad levim robom, se s cca 900m zapodim za Deluxom po grebenu, pa ga, ob nabiranju do 1200 pri Vojašnici in Zmajarski, kmalu izgubim. V kotlu pred Čavnom gre samo gor in s 1300 grem ekspresno čez vrh in bolj ven od grebena, kjer je sicer več vetra, pa manj turbulenc. Tudi s 70km/h sem hitro na 1050 pod Modrasovcem in čez preskok do Hublja na 750, kjer me spet nabije gor. Pa vendar malo naberem (do 1200) in kar zunaj čez dolino proti Vipavi.
Lepo drži in z 900 sem nad Gradiško turo, kjer pa spet močno dviguje, tako da hitro naberem do 1200; naprej na Šentviško še do 1500 z domišljavostjo, da bom odpeljel kar čez vrh Nanosa naprej. Pa me do Hieronima toliko spusti, da moram za njim ob pobočju še malo poosmičariti, da le pridem čez vrh s skoraj 1300.
Ampak na drugi strani pa strm tobogan dol tudi z -4,5, da sprva mislim, da bom na tleh že malo naprej od Razdrtega. Pa se nad tlemi potapljanje malo umiri, celo malo mi popiska, da se privlečem (s 60+ ) do Hrašč.
Zoranov let
Še preden pospravim, mi Mojca že pove, da prihaja pome, saj se je sama držala okolice starta in je pristala po urici lepega jadranja ob svojem Porscheju.
Mojčin let
Ko se po stari cesti odpeljeva skozi Postojno proti Logatcu, pa Delux še vedno nabira svoje km vse do mraka…
Borisov let
Sky Rider : Trening za full gas, po malem prihajam v cono udobja. [13.9.2026 20:26]
Glede na situacijo ob prihodu je bilo prečudovito popoldansko jadranje (skoraj “miže, brez rok”).
