Padalska jata

Je danes napovedanega velik vetra in postopno poslabšanje in ni interesentov za kakšno hitro akcijo (ki jo že pogrešam).

Zato bolje vsaj nekaj, kot nič in se z Alenko zapeljeva v Kižlovko, kjer po dolinici že kar piha. Na srečo idealno po griču gor z občasnimi močnejšimi sunki.

Ko prištorkljam na Staro imam (suho) coto postavljeno še preden se uspem zbasati v tangice 🙂 . Hrbtni poteg srednjih štrikcev A-linij in že je nad mano, po obratu pa me lepo vzame in po prelomu še nekaj dvigne. Veter me kar zaustavlja in z lepo višino počasi naprej.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Sicer je vse pokrito in kaže, kot da bo ravnokar začelo deževati, ampak ko se vozim v Kižlovko ostanejo šipe suhe.

V dolinici brezveterni mir, (mlada) trava pa mokra, kot da jo je vso noč namakalo.

Ko prištorkljam gor na Staro in razgrnem padalo, je takoj cota. Tendenca sape je gor, vendar mi prvi hrbtni dvig ne uspe, saj navlažena cota noče nad mene. Še eno postavljanje jo samo še bolj navlaži.

Drugič potegnem bolj energično, spravim coto lepo nad sebe in po obratu speljem po putru do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes je napovedano sicer bolj oblačno z zmernim vetrom (JZ kasneje), vendar se po zemeljskih obveznosti v LJU pokaže nekaj sončka, skozi kopreno in oblake. Erzo razpiše pozno Slivnico, kjer je še vedno vse pokrito, ampak veter pa kaže idealen in sem za.

Ob 14h presedem k njemu na Vrhniki in gasa dol do Pumpe, kjer že čaka Emil. In gor. Slejkova Urša in Tom prideta kasneje (H&F), kasnejši prihod najavi tudi Mojca.

Erzo na startu zadolži kar Emila (hvala Emil za asistenco 🙂 ), da mi pomaga in hitro je vse pripravljeno ob idealnem veterčku po hribu gor 4.4/8 (sunki tik zatem narastejo na 10 in tudi potem ves čas vztrajajo tam okoli…).

Potegnem hrbtno in začuda idealno speljem in me že dviguje. Na desno pred kočo v dviganju in potem drgnem sem in tja in tudi zavrtim in potem z Erzom skupaj navijeva v višave (na 1900) v močnem stebru (+4). Erzo se odpelje nazaj na Bloke, sam pa za njim. Takoj ga zgubim, po postaji se ne jevlja niti on niti Emil (ki je nima…), meni pa se začne udirati. Sonček sicer proseva skozi kopreno in goste oblake, vendar mi gre preveč dol, nad Blokami pa si obetam le močan Z (brez kakšnih dviganj ?), zato raje obrnem.

Proti Grahovemu se komaj prebijem ven pred Slivnico (tudi le 10 naprej, po tleh pa polaga dim…), potem pa desno in pred pobočjem spet naberem čez 1200. Zdaj so tudi nekateri drugi že v zraku, na startu se pripravlja Mojca. Okoli vrha dobim največ dviganja in drajsam(o) sem in tja, dokler ne napolnim uro.

Nekateri že pristanejo ob dokajšnjem vetru na tleh, ki jim kar ne da na tla.

Sam po napolnjeni uri porinem proti Podskrajniku s 1500 in v močnem J vetru mi gre samo še gor. Ker pa vidim proti Postojni in nad Javornikom temne oblake in mogoče celo nekaj padavin (zvečer je napovedano jačanje vetra in dež/sneg) raje obrnem nazaj.

Nad Cerkniškim poljem vse drži, ko peljem proti Žerovnici, kjer vidim Toma kar precej nižje.

Počasi imam zadosti in hočem na tla. Proti Pumpi me spet dviguje, zato nazaj, kjer najdem spuščanje okoli letališča (pa še manj mi bo za nositi (pre)težko opremo 😉 ). Tu v močnem vetru kar nekaj časa pristajam (me tudi rikverca…).

Ko začnem pospravljati, Erzo že rešuje avto, saj se je z Blok rešil ekspresno (kot ponavadi).

Počakam, da me pride iskati in do Pumpe kjer že čaka Emil

in ostali za zaključno druženje.

Sem hotel na kakšno bolj zaresno letenje (no, vsaj z zaresnega hriba dol se vreč…), pa je povsod prbil veter in se znajdem v Kižlovki. Pokrito, kot da se bo ravnokar ulilo.

Počasi odkrevsljam na Staro lokacijo. Ves čas rahlo piha po griču gor. Hrbtno dvignem v malo prešibek veter in moram kar potisniti gurtne še malo, preden me po obratu vzame.

Lepo me drži po putru do kolovoza.

Danes napovedano poslabšanje s krajevnim dežjem tu in tam, zato nič planov za resno letenje. Ker pa v LJU moča kar noče priti, se spravim v Kižlovko.

Klepetava z lastnikom polja v brezveterju in nebesni pokritosti ob svežem vonju gnojenja. Ker se mu ne ljubi na vrh, me zadolži, da pregledam, koliko je njegov zgornji travnik (= Nova lokacija) razrit s strani divjih prascev. Odšantam gor po desni mimo Lovske, obhodim njegov travnik (kjer trava točno na njegovi parceli že lepo zeleni) do Stare lokacije (inkriminirani travnik zgornjega lastnika…), kjer pa so ogromne luknje prascev lepo sanirane (pomulčane in povaljane in pobranane (?)), borna trava pa vsa suha in porumenela.

Razgrnem in v rahli sapici gor potegnem hrbtno, pa po obratu in nekaj korakih samo zložim padalo na stran.

V drugo zopet hrbtno dvignem in po šolsko odletim. Umirjeno drži (brezveterje) do kolovoza.

Po izhodu iz potoka zavijem na kmetijo desno in lastniku (na njegovo veselje) poročam o intaktnosti in ozelenitvi njegovega dela travnika 🙂 .