Po nekaj dnevih abstinence me danes Poje prvi zdraži z Zavrhom ob 13.30. Kaj drugega niti preveč ne gledam, saj je kar močna burja na Primorskem. Mojca potrdi takoj, jaz hitro za njo, potem pa se oglašajo tudi druge ideje in se formira za Zavrh še 2.jata za ob 14.30.
Pri Škorpijonu Berto, Mojca, Štus in jaz počakamo še Pojeta, Pavlin pa zamuja in pripelje za nami gor v vas, ko se že izkrcavamo iz Štusovega bivalnika. Po sončku na start založeni s kartoni (jih je pripravila Meta), da se pokrijejo kravjeki.
Le počasi začnemo priprave, saj vetra praktično ni (2/2-4), z res redkimi vložki. Prvi po treh poskusih v luft Berto, potem Pavlin ter Štus. In že sem na vrsti jaz, ki odletim v drugem dvigu. Za mano še Mojca in čez nekaj časa še Poje, ki odleti, ko pride na start že 2.runda (Milanče, Lin, Škoberne, Gabor).
Berto ne pride niti do pristanka, Pavlin in Štus pa.
Bertov let
Tomov let
Dušanov let
Meni za Trebelnikom uspe malo pojadrati in celo nabrati kakšen m, ko Mojca zapelje pod mano proti pristanku.
Mojčin let
Ko potegnem za njo, tudi sam kmalo odcurim na pristanek.
Zoranov let
Jože pa kar ostane v zraku in jadra, jadra, še ko so vsi iz 2.runde že na tleh.
Danes je napoved podobna kot včeraj, s tem da je termika povsod obupno slaba, razen na Primorskem. Poje navija za Kovk (saj bo SV obrnil na JZ), Emil verjame v Slavnik, Milanče pa v Kriško.
Z Mojco (& Meto) se dogovorimo ob 13.30 na Vrhniki za Kovk, ko Poje že čaka na startu, da začne pihati gor. Med vožnjo na zbor mi Emil javi, da je na Slavniku OK, saj piha okoli 6 J in se začenja pripravljati. Tako v čakanju na Škoberneta odločimo za bolj verjeten Slavnik in si med vožnjo po AC damo do Razdrtega čas za dokončno odločitev (Škoberne gre s svojim avtom, da bo neodvisen za naprej). Še Erzo pokliče, da bi se pridružil.
Pred Razdrtim ugotovimo, da je Poje že nabral čez 1100 in višino ohranja, Emil pa je na Slavniku kar nekaj pod startom in ni jasno, ali se bo pobral… Preusmerimo Škoberneta proti Anji in ga pri cerkvi naložimo v LCja, medtem ko Erzo odpove udeležbo.
Ko pripeljemo na start, ravno postavlja Pavlin. Na momente pihne kar močno, vendar J veter piha lepo gor po startu; ozračje nad dolino pa je kar malo mrčasto (inverzija).
Odleti Pavlin, Meta postavlja meni in Mojci, ki v prešibkem intervalu raje prekine, tako da odletim pred njo, ona in Škoberne pa takoj za mano.
V desno proti Podrti butne gor pa dol, vendar pririnem okoli vogala v kotanjo le malo pod robom. Mojca in Škoberne sta nizka, že pod skalami in vidim, da že bežita stran od pobočja… Jaz pa takoj ujamem krasen steber (je pa razgiban), ki me samo dviguje do 1700 !! Ne vem, kdaj sem nazadnje tu bil tako visoko.
Iz višav samo naprej proti Hublju, skoraj brez vrtenja (malo okoli Hublja, da popravim spet do 1500) in do Predmeje v Mačji kot (obrnem na 1100). Nazaj gre sprva še precej bolj zbutano in prav počasi v J veter. Kmalu pa začne spet dvigovati. S 1200 sem na Hublju. Pod mano me prehiti Pavlin, ki je malo prej poskušal celo čez pod Modrasovec (smer Lijak), Mojca pa naj bi bila nekje nad nama na 1400 – torej se je uspela rešiti !
Na Podrti še naberem do 1300 in se daleč zunaj odpeljem naprej proti Tabli. S 750 priklopim Gradiško Turo in potem vrtiva skupaj s Pavlinom do 1400. Sam grem naprej, ko on še nabira, saj smo dogovorjeni, da moramo biti na tleh najkasneje do 17h, ker se Meti mudi.
Tako pricurim do Hieronima na 1000 (medtem ko Pavlin pobira nad menoj ob Nanosu nekaj naprej). Potegnem kar naprej ob pobočju, pa preveč zacurim in ne bom tvegal naprej na Razdrto, ampak raje obrnem nazaj. Pavlin pelje nazaj nad grebenom, jaz pa sem pod grebenom vedno nižji in pririnem skoraj do Podnanosa malo pred 17h.
Zoranov let
Med pospravljanjem Meta že pobira Mojco, ki je pristala blizu mene.
Mojčin let
Pavlin je priklopil Kovk in naredil toplega dinga in tako rešil logistiko.
Tomov let
Poje pa pokliče s pristanka, ko smo mi že na Vrhniki.
Jožetov let
Komentar leta: Septembra sem komaj naredil prvo 100 letos. Oktobra pa zadnjo. Zdaj pa dež pa sneg… [6.10.2026 18:26] Andrej Erznožnik : To je čisti doping [6.10.2026 18:41]
Danes mrtvilo s sramežljivim soncem (in šibkimi V vetrovi in inverzijo). Milanče predlaga, da se gremo vsaj vreči dol na Zavrh, saj za kakšno resno letenje ni obetov.
Ob 13.30 se dobiva pri Škorpijonu (drugih kandidatov ni), pa je veter na startu tako upadel, da Milanče ne verjame v uspešen start s svojo Deltico. In se odločiva, da greva poskusiti srečo na Koreno (sonce lepo obseva pobočje, postaja kaže šibek V, start pa je strm…).
Pri ŠPH prisede v LCja in v daljinskem opazovanju krav, ki postopajo po startu, zapeljeva gor. Tik pod vrhom naju ustavi “neuradna” zapora ceste, saj delajo škarpo in so stroji čez cesto (“… neeee, cesta ni zaprtaaa, ampak mimo se pa neee daaa… saj se lahko gre po travnatem kolovozu naokoli, s takšnim avtom bo gotovo šlo…”). In rikvercava in naokoli izogibajoč se nasproti kotalečim avtom, ki pa niso ravno terenci.
Parkirava in najprej peš dol do starta; ograjen je v pašnik, ampak kravice so se med najino vožnjo gor dovolj nasprehodile in počivajo v skrajnem spodnjem koncu kvadranta. Piha pa z leve in občasno tudi gor. Greva nazaj v LCja po robo (zgoraj piha od S čez hrib !!) in na start (pustili pa so nam dostop skozi ograjo).
Takoj začneva postavljati, in paziva na sveže in manj sveže kravjeke, ki so razporejeni po vzletnem pobočju. V glavnem se jim med razgrinjanjem Arribe uspem izogniti,… enkrat pa tudi ne… in mi zdrsne, kot na ledu, da bi spet skoraj plužil po gnoju (navidez lepo posušeni, so žal znotraj še povsem sveži…).
Pod budnim Milčetovim očesom počakam, da spet pihne gor (je vmes tudi že od zadaj dol), hrbtno potegnem in moram narediti kar nekaj korakov, da sem v luftu, tik nad spodjo ograjo. Do roba me pošteno spušča, na gozdni meji pa butne gor in celo dvigne in v (razbutanem) dviganju zapeljem v levo, da sem nad nivojem Slevice. Potem pa ven in v širokem loku nad ŠPH, kjer pa vidim, da zastave kažejo SV (torej 180 st drugače, kot ob najinem odhodu). Zato elegantno pristanem nazaj proti Horjulu (končno enkrat v pravo smer 😜).
Zoranov let
Milče je imel ob startu še slabše razmere, vendar je le ujel pravi trenutek in se mi po nekaj minutah pridružil na pristanku.
Milanov let
Milan Velkavrh : Je mal delal, sam preveč vzhodnk čez piha.. [5.10.2026 15:19]
Med pospravljanjem vidiva, da Suša ravno na startu postavlja padalo in kmalu zatem spelje. Na poti gor po LCja ga še mimogrede pozdraviva, ko se zlaga v avto na parkingu nad DSO.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 261004 Slavnik P4535 16:15:46
Še vedno sončen jesenski dan, z malo V, SV vetra, na Primorskem res šibka burjica. Za Zavrh bo premalo vetra, popoldanska Slivnica bo najbrž razbutana… Erzo se zgodaj odpelje z Emilom na Buzet (kjer je res najboljša napoved), Milanče navija za Gozd, Primorci bodo poskušali na Slavnik, saj bo skoraj gotovo termika prevladala in bo obrnilo na JZ.
Mojca ima Meto in se dogovoriva za ob 13h na Vrhniki za Slavnik (ali rezerva Buzet). Še Mega je za, pa Škoberne in se že peljem proti Vrhniki. Prijavi ze še Štus za na Uncu, pa potem še ekipa Delux (tudi na Uncu). To itak pomeni 2 avta, ampak saj imamo 2 šoferja.
Na Vrhniki Meta, Škoberne in jaz čakamo spakirani v LCju Mojco, ki nepričakovano sporoči, da mora žal odpovedati. Meta bo šla k njej in s Škobernetom ostaneva sama, ravno ko se pripelje še ekipa Gabor (Tunde + pes) in spet imamo rešeno logistiko za 2 avta. Seveda je cesta na Slavnik kot zanalašč za LCja in vsi prisotni naj bi šli k meni, vendar je njun pes res ogromen in v Gaborjevem avtu ima vse pripravljeno in Gabor bi raje, da gremo z njunim avtom, čeprav se bomo morali malo stisniti. Vsa ta logistika je za Škoberneta preveč in se odloči za samostojno pot na Buzet…
Jaz pa se vselim h Gaborju in gasa dol. V Kozini z asfalta na makadam in nekje na sredi poti proti vrhu Slavnika nas dohiti 2.ekipa z Megovim avtom. Parkiramo pod kočo in po idiličnih travnikih z dvema preganjajočima se psoma na start.
Piha v sunkih občasno kar močno in že lepo po pobočju gor 4/5-7 J. Takoj začnemo postavljati,… ko nad nami zaokroži jata beloglavcev in nas spravi na maksimalne obrate.
Okoli 15h v luft Mega, Dušan, Zoran, Gabor in Delux.
V kotanji med startom in Grmado hitro najdem močno dviganje, ki pa ga kar lovim sem in tja, da naberem do 1450, medtem ko se drugi borijo še dokaj nižje. Le prvi Mega je visoko pobral in se odpeljal ven nad ravnico, Gabor pa je tudi že potegnil nizek v smeri Prešnice.
Ko izgubim dviganje in začnem curiti, se tudi sam zapeljem preko Grmade po grebenu proti Prešnici. Gabor je pred mano, jaz v curjenju in občasnem dviganju za njim. Pri Prešnici obrne nazaj, jaz enako malo kasneje. Mega se z ravnine ni uspel vrniti nazaj in ga vidim pospravljati na travnikih daleč zunaj proti letališču.
Megov let
Vedno nižji vozim ob pobočju nazaj in nad mano so Delux, Štus in Gabor. Čeprav se vmes borim in tudi nekaj poberem, se mi zdi, da bom zaključil na travnikih v Podgorju. Pa nekje pod startom le dobim nekaj več dviganja in se sprva borim po m, potem po 10m in končno sem v lepih dviganjih spet rešen visoko nad startom in nad kočo. Delux vrti še malo bolj V in se potem usmeri ven nad ravnico.
Jaz pa spet nazaj lepo nad grebenom proti Prešnici. Sedaj rinem še naprej ob grebenu v veter mimo Prešnice skoraj do viadukta, preden obrnem. Nazaj gre ekspresno, ko opazujem Gabora ki že pospravlja blizu uradnega.
Gaborov let
Vlečem še kar naprej, saj ob pobočju res lepo drži in dviguje, da sem že skoraj pod Grmado, preden obrnem nazaj in zbijem na pristanek h Gaborju.
Zoranov let
Med pospravljanjem nama dela družbo prijazen domačin – modelar, vse dokler ne pristane še Štus.
Dušanov let
Deluxa gre Nikolina iskati pod Črni Kal.
Borisov let
Komentar leta: V zadnjem trenutku opazim, da je pasnik ograjen, zato pristanem na terasasto pobocje zdraven, ki je tudi ograjeno in ima izhod. Tukaj ni ovcarskih psov, so konji, ki pridejo ko sem zunaj. [4.10.2026 16:39] Nikolina Plese : Rit bo cela😅 [4.10.2026 16:45]
Medtem Tunde pride po nas, da se potem vsi skupaj dobimo na uradnem pristanku pred Prešnico in se prestavimo v Kozino na zaključno druženje ob večinskem kebabu in ostalem,… preden se podamo v gneče proti domu…
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 261003 Šipnica P4534 14:19:40
Danes so Bohinjci organizirali 15. Namlinov memorial. Tradicionalno smo povabljeni in Mojca, Meta in Erzo me s Porschejem poberejo na Britofu ob 9.30, saj je zbor predviden ob 11h pod Flahau-om (= smučišče Senožeta).
Mojca nas s Porschejem seveda brez problemov pripelje toliko prej, da si lahko v Češnjici privoščimo še postanek za kavo. Ob uri smo na velikem parkingu, kjer se udeleženci (iz različnih SLO klubov) že zbirajo. Veliko jih naloži padala na prikolico, nekaj jih gre s kombijem, veliko pa tudi peš (H&F) – danes je tu prvič tudi udeleženec Igor.
Mojca nas zapelje gor (cesta je še slabša, kot običajno) do Uskovnice in čez graben na drugo stran in dol v smeri Planine Zajamniki, vendar po spodnji cesti do Planine na Šeh. Od tu je le nekaj korakov skozi gozd do starta.
Pešaki prihajajo skoraj hkrati z nami avtomobilisti (cesta vse naokoli je res dolga in počasna). Malo se pozdravljamo, malo modrujemo, malo opazujemo vetrovno situacijo, ki je kar dobra, saj trakci več ali manj že ves čas lepo plapolajo gor. Poznavalci vseeno priporočajo, da se še malo počaka, da bo še več termike in bo bolj stabilna.
Nekateri se pripravijo in odletijo in bolj ali manj pocurijo v dolino (važna je udeležba in sodelovanje).
Nekaj kasneje od predstavnikov KLV prva starta Mojca. Najprej začne pobirati, potem se odpelje bolj na levo (generalno je itak napovedan V, JV), tam pa vse bolj tone in se na koncu preda blizu zbornega mesta.
Mojčin let
Z Erzom še kar malo čakava, da nam naslednji predhodniki pokažejo, da se da pobrati. Potem eden odleti s poštenim vozlom in se v lovljenju padala ujame v krošnje spodaj in obvisi. Hitro se ugotovi, da je z njim vse ok, nekateri mu gredo na pomoč, drugi startujejo naprej.
Odleti Erzo in malo za njim še jaz. Usmerim se levo ob pobočju, postopno pobiram, včasih je ostro za gor, pa tudi za dol. Vendar generalno pridobivam višino, najdem nekaj lepih stebrov in kmalu prijadram nad Podjelje. V enem od stebrov vrtiva skupaj z Erzom, pa ga nadletim in sploh ne vem, da se ni uspel pobrati in je tudi moral priznati poraz.
Erzov let
Nad Podjeljem obrnem (še nekaj drugih padalcev je tu okoli). V jadranju nazaj še poberem svoj steber dneva do 1650, potem pa potegnem v smeri Vogarja, saj daleč zunaj vidim dosti višjega “Erza”, kako vozi proti Bohinjskemu jezeru. Za Studorjem še nekaj poberem in čez Vogar ob pobočju pod robom proti Ukancu. Občasno je sicer močno termično in me butne gor, vendar generalno zgubljam in (ker že res dolgo nisem letel tod naokoli in se ne spomnim, kako in kje se da reševati in pobirati) raje obrnem nazaj, saj mi je cilj priti do pristanka na pikniku.
Na poti nazaj nekaj poberem na Vogarju, nekaj ob skalah Studorja in imam več kot dovolj višine, da zapeljem do zbornega mesta in nazaj do travnika ob pikniku. Danes ni tu nikjer pognojeno in tudi v pravo smer (proti Boh.jezeru) se obrnem, tako da samo stopim na tla.
Zoranov let
Trenutek kasneje je Meta s Porschejem pri meni in mi pomaga pospraviti in potem se priključiva Mojci in Erzu in ostalim na zaključno druženje ob golažu, pijači in slaščicah za še dolgo časa, saj morajo še vsi preostali pristati in se nam pridružiti…
(Nekateri so leteli res odlično, tudi nekaj “Bohinjskih trikotnikov” je padlo, vse to pa si je mogoče lepo ogledati na OLCju)
