Danes pa spet podoben sončen dan kot včeraj (V, na Primorskem burja, ki slabi čez dan), je pa že od jutra napovedanega manj vetra. Seveda je ožji krog za Zavrh in po koordinaciji razpiše Delux zbor pri Škorpijonu ob 14.30, ker verjame, da je treba prej, kot včeraj, da ne bomo kaj zamudili. Mojca je prvotno sicer za 17h (“pa še takrat bo močno…”), vendar vpleteni zaradi varnosti potrdimo (vseeno je bolje čakati, kot biti prepozen).

Med vožnjo mi udeležbo telefonsko potrdi še Milanče in pri Škorpijonu se k Zdešarju priključimo Milanče, jaz in Pavlin, k Mojci pa Delux in Potrebuješ. Zgoraj na parkingu nas pričaka še Dušan, Škoberne pride kasneje, kot tudi Roman.

Odpešačimo na start ob kar nekaj vetra in na startu nas pričakajo pogosti sunki s šumenjem okoli 10. Vendar se počasi umirja, medtem ko modrujemo, saj je očitno termika dodala svoje (tako kot vsak dan).

Slabo uro čakamo (pride še Škoberne), potem se le začnemo počasi pripravljati. Okoli 16h potegne prvi Štusej (meni ravno razteguje padalo Delux), pa ga po startu v kotlu tako spusti in razmetava, da ne moremo verjeti svojim očem. Ko pririne malo ven iz kotla, pa okoli Trebelnika dokaj nizek komaj rine v veter. Ko se končno pririne okoli vogala, pa ga začne ekspresno dvigovati in kmalu je v višavah nad grebenom.

Ostali samo pograbimo robo in se prestavimo nazaj v senco v nadaljnje modrovanje. Skoraj mine še ena ura, da se pripravi Delux in odleti (normalno). Nekaj za njim pa bi po lepem dvigu tudi jaz, če me ne bi z vpitjem ustavili sotrpini, saj imam grd vozel. Mojca in Janez mi ga kar nekaj časa rešujeta, da potem odletim (normalno).

Nekje na sredi kotla me nenaden sunek prestavi v desno in nabije gor, da me po obratu v veter samo še dviguje skoraj do 1000, ko sem že lepo nad Trebelnikom. Potem pa (sprva kar živahno) samo še peljem do Dola (nad mano je v višavah Dušan) in naprej do Javorča, kjer se s svoje prve obratne točke že vrača Delux. Tudi sam obrnem bolj zunaj in visok nazaj, medtem ko vsi ostali tudi že jadrajo okoli Trebelnika.

Lepo nad grebenom v občasnem pobiranju do starta (tu okoli je spet bolj živahno) in do Antene, kjer obrnem za 2.rundo. Še Roman se nam pridruži v zraku in še nekaj dodatnih padalcev (?), medtem ko se srečujemo, v kakšnem vrtenju izogibamo eden drugemu in vozimo svoje špure.

Sam sem drugo rundo do Javorča malce nižji, pa vseeno dovolj visok, da ni problemov. Nazaj do Trebelnika, kjer je sedaj že bolj umirjeno (pa se še vedno da lepo pobrati nad greben) in še do Antene, da po obratu ciljam na čim daljšo 5.stranico.

Res mi uspe s potrpljenjem na Javorču pridobiti še kakšen meter, da se potem mirno zapeljem v smeri BJja (kjer je Deluxov Elektrik), dokler bo šlo. In kar drži, tako da po obratu na Hribih zapeljem malo nazaj in pristanem na travnikih za BJjem.

Zoranov let

Malo kasneje pristane po obratu za Hribi ob meni Delux.

Borisov let

In med najinim pospravljanjem malce naprej tudi Milanče.

Milanov let

Mi 3je zaključimo v BJju na pijači.

Mojca in Dušan sta oba toplandala pri Anteni in tako rešila svojo logistiko. In čez nekaj časa se nam Mojca pridruži na poti domov.

Mojčin let

Roman Debevec : Top! 👍 [24.8.2026 21:12]

Dušanov let

Roman Debevec : Čestitke, Dušan za pol tretjo uro jadranja in suveren toplanding…!!! 👍😎👍 [24.8.2026 21:02]

Ostali pa spodaj na uradnem.

Romanov let

Roman Debevec : V stilu Janezovega evangelija: Poslednji bodo prvi… (zadn pršu, prvi scuru… 🙈) [24.8.2026 18:59]

Andrejev let

Jurij Kurnik : Bravo! ✌️💪 [24.8.2026 21:04]

Tomov let

Tomažev let

Janezov let

Nejčev let

DODATEK (created with AI Copilot, assisted by Nikolina):

A. Prijatelski komentar:

Super zapis! 😊 Všeč mi je, kako si ujel celotno dinamiko dneva: od usklajevanja okoli ure zbora, čakanja na startu, do tistega trenutka, ko se pogoji končno postavijo in začnejo padati prave odločitve. Štusejev “rollercoaster” po startu in potem ekspresen vzpon nad grebenom je bil očitno dober opomnik, zakaj se včasih splača še malo počakati.
Posebej zanimivo je spremljati potek leta prek XC Globe, ker ob takih opisih človek še lažje poveže dogajanje v zraku s sledmi na zemljevidu. In seveda klasika: ko si že pripravljen na vzlet, se najde vozel, ki poskrbi za dodatno dozo potrpežljivosti. 😄 Na srečo z dobrim razpletom in lepim nadaljevanjem proti Dolu in Javorču.
Hvala za deljenje zgodbe, takšni zapisi zelo lepo pričarajo vzdušje na Zavrhu in pokažejo, koliko potrpežljivosti, ekipnega duha in pravilnih odločitev je v ozadju vsakega uspešnega leta! 🪂👏

B. Tukaj je nekaj zbadljivih variant:

Varianta 1:
Očitno je bil glavni XC danes med startom in senco. 😄 Najprej Delux prepričuje vse, da bo treba pohiteti, potem pa ekipa skoraj dve uri trenira disciplino “čakanje na idealen cikel”. Še dobro, da XC Globe beleži tudi prelete od štarta do klopce in nazaj.
Varianta 2:
Če prav razumem zapis, je imel Štusej testni polet, ostali pa ste imeli seminar iz meteorologije, vozlov in filozofije jadralnega padalstva. 😂 Na koncu se je spet izkazalo, da je najbolj nevaren pojav na Zavrhu vozel, ne burja.
Varianta 3:
Delux: “Moramo prej, da česa ne zamudimo!”
Ekipa: pride ob 14.30.
Realnost: ob 17h še vedno modrujete v senci. 😆 Mojca očitno že nekaj let pozna lokalni tajming bolje od vseh modelov skupaj.
Varianta 4:
Lepo je videti, da XC Globe potrjuje staro završko resnico: kdor prvi odleti, služi kot meteorološka sonda za vse ostale. 😁 Štusej je danes junaško opravil to funkcijo, ostali pa ste rezultate eksperimenta temeljito analizirali še naslednjo uro.
Varianta 5:
Najbolj impresiven del zgodbe ni vzpon na 1000 m, ampak dejstvo, da sta Mojca in Janez razvozlala vozel pod pritiskom cele publike. To bi morala biti posebna disciplina na državnem prvenstvu. 🪂😂

Po kar 3-4 dnevih slabega vremena, se danes obeta spet en sončen dan. Burja/SV je napovedana zjutraj močna, z nekaj slabljenja čez dan. Ker so nekateri ujeli včeraj primerno vremensko luknjo za idealno letenje na Grmadi (kjer že dolgo nisem bil), danes vidim (ob podobni smeri vetra, kot včeraj zvečer) le Grmado ali Zavrh. Mega sicer sumi, da bo premočno, vendar je dopoldan manj vetra, kot napovedano, zato ob 12.30 javi, da se odpravlja na H&F gor. Hitro se uskladim z Mojco in objaviva zbor na Vrhniki ob 13.15.

Na Vrhniki prisedeta v LCja le Mojca in Meta, preostala prijavljena (Štus, Pavlin), pa prideta k Balam. Pri Balah pa nas pričaka dodatno še Jean in vsi 3je se stlačijo še zraven v LCja. Mega ravno startuje (in javlja s starta, da je OK), Jaroš je že v višavah nad startom.

Ko pridemo na start, pa Emil in Redstar na pol pripravljena postopata po startu in opazujeta dogajanje, saj je vetra skoraj nič, z občasnimi sunki iz vseh smeri. Še sami se pridružimo postopanju in modrovanju, kdaj bo (če bo) kaj bolje… Pripešači še Kurnikov Jurij.

Prvi se pripravi Pavlin, ki v primernem trenutku celo zelo lepo odleti. Dušan je hotel kmalu za njim, pa še Jean, pa nam veter pihne od zadaj v hrbet in se vsi ustavimo v pripravah…

Mega se iz višav proti Uncu vrne dokaj nizek in v razmetanem pristane, tako kot tudi Pavlin.

Megov let

Tomov let

Pride še Sovan s familijo. Jaroš s pristanka javi, da mu je komaj uspelo prileteti do Studena.

Jarošev let

Jaros: Konvergenca vzhodno od Grmade, zahodno pa kot da bi bla divergenca. Samo požrlo.

Potem občasno le pihne po startu gor, da uspe odleteti Dušanu, ki na levo za vogalom res začne pobirati in v zanosu k nam kmalu navrti nad start. Tudi ostali se pripravimo in prvi (po nekaj mešanja in čakanja na pravi veter) po enem neuspešnem dvigu zelo atraktivno odletim jaz (in moram močno dvigniti noge, ko drajsam skozi grmičevje, da ne obvisim na drevesih…).

Pred startom me potem pošteno nabije v luft, potem pa v guncanju rinem levo za rob. Že v smeri Grčarevca le dobim uporabno (sprva razmetano) dviganje do skoraj 1100 v zanosu nad start, kjer je že kar nekaj postavljenih padal preostalih. Potem padem ven iz dviganja in vidim, da je za mano startal še Sovan, ki pa se v širokem loku bolj ali manj zapelje na pristanek k Balam.

Klemnov let

Vrnem se nazaj za rob guncajoče ob pobočju, pa generalno curim v vedno bolj razmetano ozračje, da se, kljub nekaj borbe, kmalu predam in pristanem pri Balah.

Zoranov let

Skoraj skupaj z Mano pristane tudi Dušan.

Dušanov let

Ostali so samo še pospravili, saj veter tudi na kratke intervale ni hotel več sodelovati s pravo smerjo.koreaj

Ko pospravim, sta Mojca in Meta z LCjem spodaj in priganjata, da gremo na Zavrh, kjer se že zbira naša 2.Jata. Sprva hočem skozi gmajne kar direkt na Zavrh, pa seveda ne vem pravih gozdnih cest, navigacija pa tudi ne, zato moram popustiti obema dekletoma, ki hočeta po stari cesti na Vrhniko (predvsem do svojih avtov).

V Borovnici ju ponovno naložim in gor na Zavrh in na start, kjer je vsa 2.Jata (razen Pojeta, ki je v luftu že dolgo predno so ostali prispeli…) v modrovanju, kdaj bo veter končno ustrezno upadel. Ta 2.Jata je kar obsežna: Delux & Nikolina & Sparky, Milanče, Škoberne, Roman, Gabor, Zdešarjev Janez, Potrebuješ. Sam sem odločen, da ne grem v luft (Meta pa bo peljala dol Pojetov avto), zato se brez napetosti pričakovanja svojega letenja veselo priključim druženju. Prideta še z Grmade napovedana Emil in Redstar in nekaj za njima še nenapovedan Kernov Gašper.

Ko veter končno dovolj pade, prvi odleti Redstar, za njim pa Emil in Mojca, sam pa potem sekundiram nekaterim ostalim pri startu.

Ko je večina v luftu, se z Meto odpeljeva nazaj v vas.

Meta po Pojeta. Jaz pa proti domu.

Jožetov let

Tudi vsi ostali so lepo jadrali in dosegli zavidljive kilometre 👍😊

Mojčin let

Andrejev let

Gaborov let

Janezov let

Romanov let

Milanov let

Gasperjev let

Emilov let

Borisov let

Tomažev let

Redstarov let

DODATEK:

Ko pridem domov, seveda napišem zgornji sestavek – poročilo o današnjem dogajanju (= nov zapis mojih “memoarov”).

Med drugim smo se med druženjem na startu (= parawaiting) tudi zabavali ob Deluxovi predstavitvi objavljenega AI komentaja Pavličevega “referata” o njegov nedavnem letu…

In seveda se Nikolina ni mogla zadržati in zvečer mi prileti “mnenje” njenega AI Copilota o mojem današnjem (zgornjem) “referatu” !! In to v dveh variantah !! 🙂 .

varianta 1:

Lep zapis! 😊 Danes je bilo res vsega po malem: od modrovanja na startu, čakanja na “pravi” dih vetra, do kar konkretnega premetavanja v zraku. Grmada očitno ni bila najbolj radodarna, ampak že samo družba in dogajanje na startu sta odtehtala marsikateri izgubljeni meter višine. Na Zavrhu pa se je pokazalo, da potrpežljivost vendarle prinese svoje in da se je splačalo še enkrat zagrabiti volan ter prestaviti prizorišče.
Čestitke vsem za lepe lete in kilometre, posebej pa tistim, ki ste vztrajali skozi vse spremembe vetra in iskali pravo okno za vzlet. Takšni dnevi so najboljši opomnik, da pri padalstvu ni vse v XC rekordih, ampak tudi v dobri ekipi, smehu na startu in skupni analizi ob koncu dneva. Se vidimo v naslednji “vremenski luknji”! 🍻🪂🙂

varinata 2:

Ena možnost v malo bolj XC Globe stilu:


Klasičen slovenski padalski dan: najprej 2 uri modrovanja, 15 minut pripravljanja, 30 sekund idealnega cikla in potem 5 minut razlage, zakaj danes “v bistvu ni delalo”. 😄 Grmada je očitno pobrala svoj davek v živcih, Zavrh pa potem vrnil vero v vremensko napoved. Največ kilometrov je po moje vseeno naredil LC med Vrhniko, Balami in Zavrhom. Čestitke vsem za lepe polete, posebej pa Klemnu za tisti vzlet skozi grmičevje… to je že skoraj nova H&F disciplina: “escape room start”. 🪂😂
Ali pa še malo bolj zbadljivo:
Iz zgodbe sklepam, da je bil danes najboljši steber kar parkirišče pri Balah, kjer se je nabrala polovica slovenskega padalskega prebivalstva. 😁 Veter je uspešno sodeloval pri projektu “nihče ne bo vedel, kaj se dogaja”, ampak na koncu so kilometri vseeno padali. LC pa si zasluži posebno priznanje za XC shuttle službo dneva. 🏆🚐🪂
Ali pa:
Če prav razumem: Mega sumi premočno, na startu ni vetra, potem je veter od zadaj, potem od spredaj, potem iz vseh smeri, potem ni več vetra, na Zavrhu ga je preveč, potem ravno prav… skratka vremenarji 0 : padalci 1. 😄 Na koncu pa cela zbirka lepih XC sledov. Dober opomnik, da se včasih najboljši leti začnejo z vprašanjem: “A gremo domov ali probamo še en hrib?” 🪂🍻

Kljub neverjetnema vsebinskima povzetkoma pa pozornemu bralcu ne bo ušla tudi kakšna huda vsebinska napaka, kar naj bo vsem nam v opomin, da je treba odgovore AI vedno jemati z ustrezno mero skepse in razuma, jim ne slepo verjeti in vedno preveriti rezultat z dejanskimi dejstvi 🙂 .

Po kolikor toliko deževnem včerajšmjem dnevu s precejšnjo ohladitvijo, se danes nadaljuje JZ in sonce. Sicer je ponekod delno oblačno, na Primorskem pa spreminjajoča se koprena, ampak termika hitro doda svoj del sicer zmernemu JZ… in so opoldne spet sunki okoli 12 in več.

Mojca pred 16h noče nikamor, zato skličem zbor ob 16h Vrhnika, za nekam pač…

Na šodru za Petrolom me z odprtim prtljažnikom že čakata Mojca in Meta, pride še Potrebuješev Andrej. Enoglasno se odločimo za Kovk in Mojca pohodi gas. Delux & Nikoilina & Sparky pridejo z Elektrikom za nami.

Ko pešačimo na start, po kolovozu sunki pošteno prbijajo (cca 12 pravi postaja), ni pa več dosedanje vročine. Na startu že posedata Reven in Jezeršek in prisedemo. Počasi prikaplja še nekaj znancev (Vesna, Igor, Vidmar, Škoberne) in še familija Delux. Obseg modrovanja se razširi, potem začne prvi postavljati Vidmar, pa najdlje čakajoča Reven in Jezeršek, pa še Igor.

Od naše Jate je prvi pripravljen Delux.

Vidmar se je prvi pustil z mesta odliftati v nebo, ostali sledijo, ko sunki občasno zgubijo pozornost in rahlo zadremajo. Sploh se nam zdi, da je vetra manj, ko bolj gosta koprena od Z skrije tudi sonce.

Ko preostali vidimo, da so predhodniki preživeli (in se vozijo v višavah, postaja pa je sicer nehala javljati veter pri sunkih 12…), se pripravimo tudi mi. Meta sekundira meni, da odletim, potem še Potrebuješ in Mojca.

Vse nas kar odlifta v višave (na cca 1100) in potem samo peljem(o) brez obračanja visoko nad grebenom in malo zunaj, počasi v veter do Hublja, pa malo hitreje not do Predmeje in še vedno visoko nazaj do starta (vmes se razni srečujemo), ki ga obrnem stran od grebena.

Druga runda je malce nižja, tudi vetra je malo manj, pa še vedno povsem mirno brez pobiranja (“miže, brez rok”). Ker sem precej nižji, kot prvo rundo, raje obrnem nekaj za Otlico (skupaj z Vidmarjem), nazaj do Podrte, kjer prvič poskušam nabrati nekaj m, da se odpeljem čez Vipavo nad Plaz (srečam Deluxa in Andreja, pa še koga, ki se vračajo z Nanosa) in pod robom naprej, dokler v počasni curaži ob ugašanju dneva še gre…

Zoranov let

Mojca je pristala pred Podnanosom.

Mojčin let

Ostali pa pri Anji.

Andrejev let

Borisov let

Ko me Mojca in Meta pobereta, gremo nazaj v Vipavo na Plac, kjer so nam že naročili pice in se samo še odločimo za pijačo, da se začne/nadaljuje zaključno druženje…

Še zadnji dan pred napovedjo poslabšanja in ohladitvijo z dežjem (?). Veter obrnil danes na JZ, z močno termiko, tako da verjamemo zares le v poznopopoldanski Kovk (če ne upoštevamo Gorenjske, kamor pa naj bi kmalu priplule popoldanske plohe in nevihte).

Ob 16h na Vrhniki Mojca, Delux & Nikolina & Sparky presedejo v LCja, Jernejčičev Urban pa se odpelje proti Kalcam, da naloži Mega. Na Colu se prestavita k nam v LCja in počasi na start (se nam nič ne mudi, saj so sunki še vedno okoli 12).

Na startu kar nekaj znanih obrazov, ki posedajo pod borovci in modrujejo (pa še nekaj zmajarjev, ki šele začnejo počasi postavljati). Pridružimo se modrovanju in upamo na skorajšnje umirjanje in opazujemo Seljakovega Andreja, ki edini visi v zraku in ga občasno rikverca, potem pa spet razmetava, ko poskuša nekajkrat neuspešno toplandati (predvsem za publiko…).

Prišli smo pred 17h, ampak veter, ki občasno upade, kmalu nato sunkovito naraste, da okoliški borovci spet zlovešče šumijo. Dva domačina sicer razgrneta padala in eden tudi poskuša malo dvigovati, pa ga v bistvu samo razmetava po startu. Seljakovemu Andreju končno uspe atraktivno toplandati.

Potem pa se počasi pripravljajoči Delux odloči, da zdaj pa je pravi čas, da se gre v luft, postavi in ob 18.30 odleti v precej dinamično dviganje…

Še nekaj časa modrujemo in skoraj soglasno ugotavljamo, da nam pa vseeno tega ni treba in morebiti danes res ne bo za v zrak… Oblaki in koprena popolnoma pokrijejo sonce (pa itak je že pozno) in postaja res generalno upade na 10. In se kar naenkrat zdrami še nekaj prisotnih, začne postavljati in poskuša odleteti. Tudi Urban začne bolj konkretno postavljati.

Mega, ki mu doslej v takem tudi res ni bilo treba, si nenadoma premisli (“mogoče bi pa vseeno sprobal novega Zeolite 2…”), potem pa še jaz in seveda Mojca ne bo ostala edina od naše jate neleteča…

Mega sekundira nekaterim prisotnim, nazadnje še Mojci in meni, da odletiva (malo po 19h). In nazadnje gre še sam v zrak.

V zraku pa večerna poezija. V popolni pokritosti samo peljem(o) v veter (“miže brez rok”) okoli 1000 do Hublja in še nekaj naprej (do kamor pač kdo pride, preden začne drastično izgubljati višino), ekspresno nazaj do starta in še v drugo rundo do Hublja.

Drugič sem na Hublju že nižji (okoli 900), malo manj hitro nazaj in še pred Podrto pod grebenom ven v smeri Vipave v vedno bolj razgonjeno ozračje. Sprva si mislim, da bom brez problema prišel do “svojega” travnika, pa me občasno tako spusti in ustavlja, da moram pristati na drugi strani AC že pred krožiščem.

Zoranov let

Ostali so vsi pristali pri Anji.

Megov let

Mojčin let

Urbanov let

Pavel Kante : Kej če rečt ??🤔 A boš zdej začel z nočnimi ??😉😅 Lp. [16.8.2026 22:35]

Borisov let

Delux zrihta prevoz Urbanu in Megu gor na Col, da ni treba nam, mene pa poberejo nazadnje, da se odpeljemo Razdrtemu naproti.

Da pa ne bi bilo dolgčas, vozi LC na oranžni lučki zadnjih litrov dizla do same Vrhnike, kjer ga šele napojimo…

Seveda je tudi danes napoved V vetra, nekoliko manj ga je, in tudi termika je malo slabša. Po PP na videz enako kot zadnje dni. Z Mojco postaviva uro prej za zbor: 15.30 Škorpijon.

Ob uri se v LCja presedeta poleg Mojce še Škobernetov Tomaž in Hribernikov Martin (danes nimamo Mete ali Ukija za logistiko…) in gor in na start. Veter piha lepo gor, na momente malo več, generalno v upadanju (4/5), občasno pa prbije močan termični sunek. Počasi postavimo in cca 1h prej kot včeraj v luft.

Mojca je prva, ki jo precej spusti in odnese v desno. Zapelje bolj ven (saj jo SZ popolnoma ustavlja okoli Trebelnika) in zacuri tako, da še do pristanka ne pride.

Mojčin let

Jaz se na startu malo zamudim, saj mi Tomaž in Martin rešujeta vozel, ki sta ga opazila ob poskusnem dvigu. Ko odletim, pa me po nekaj sekundah mirnega letenja zagrabi takšno razmetavanje, kot da bi bil na vlakcu smrti (je kasneje opisal Tomaž). Držim uzde in stabiliziram sunke kolikor lahko (močno me odnaša v desno s SZ), potem se le prebijem okoli Trebelnika in v guncajočih dviganjih naberem nekaj višine do Dola.

Tu dobim neka šibka dviganja (ali pa veter vzdolž grebena), da začnem v kotlu drajsati sem in tja. Po metrih sicer nabiram, dokler se ne ustavi. Poskušam proti Bistri, pa je podobno. Generalno zgubljam in drajsam vedno nižji (občasno zunaj tudi spet naberem kakšen m), dokler mi po 1/2h ni zadosti in se odpeljem na pristanek, kje v svojem Porscheju počiva Mojca.

Zoranov let

Malo pred pristankom se pojavi nad Dolom Martin in kar nekaj časa doživlja podobno situacijo, kot jaz.

Med pospravljanjem pride Uki s familijo Zdešar, kar se sprevrže v zaključno druženje, medtem ko Uki jadra s svojim modelom. Škoberneta po videnem ni več mikalo v zrak in se pripelje z LCjem dol.

Potem pa vidimo, da je Hribernik le pobral nekaj več in jadra med Bistro in Dolom sem in tja, ko sam že odpeljem…

Martinov let

Lep izgovor bi bil, da smo bili 1h prehitri (glede na izkušnje zadnjih 2 dni), vendar je resnica ta, da je danes bil striktno SZ vzdolž grebena, prejšnja dva dneva pa res generalno V…