Padalska jata

Podobna napoved kot včeraj, le da danes dopoldne še ni vsa J SLO v (šibkem) JZ, ampak so še kar SV, S tendence (razen Lijaka seveda). Vendar smo si kljub temu hitro enotni, da gremo spet na Slivnico (13.00 Vrhnika in 13.30 Cerknica).

Na Vrhniki naložim Mojco in Deluxa in do Petrola, kjer se mi trije in še Emil preložimo k Megu in gor. Ko pridemo na start v prekrasnem jesenskem sončku, piha idealno in takoj začnemo postavljati (Emil popolnoma novo Delto5 iz včerajšnjega trgovinskega sporazuma)… in prinese od nekod en dustdevilček, da se hitro umirimo. Ker ni bil preveč grozljiv (da bi oprema letela po luftu – kot je že nekoč…), se Mojca in Delux zavrtita v njem v pravem plesnem koraku.

Potem pa vsi malo obsedimo in se posvetimo modrovanju in pozorno opazujemo trakce, ki kažejo spreminjajoče v vse smeri. Še kakšna manjša ponovitev dustdevilčka se pripelje čez start … in čas teče.

Počasi se le generalno umirja, zato pa se veter stabilizira bolj iz V smeri (občasno pa tudi SV čez). Nobenega preveč ne mika (“to je to za danes…”), dokler se Mega le ne opogumi in prestavi na V start, malo čaka in potem odleti.

Pričakujemo, da se bo le dol odpeljal, pa zunaj nad Grahovim dobi dviganje, ki ga kmalu potegne gor pod nizke baze (baze okoli 1600). Mi bi tudi… ampak spet meša po startu.

Čez nekaj časa se Emil odloči, da mora vsaj dvigniti svojo novo pridobitev, se prestavi na V start, malo handla in potem odleti, ravno ko pri nas spet lepo pihne po pobočju gor.

Še ostali trije se pospešeno pripravimo, ko spet pihne od V in dol. Še Delux gre na V start in profesorsko odleti. In kaj hočeva, po malo neuspešnega čakanja na glavnem startu, sva tudi midva z Mojco tam. Mega se javi, da je pristal blizu doma in se priporoči za reševanje svojega avta, ko ga obvestim o trenutni situaciji.

Megov let

Spet mi Mojca sekundira, da uspešno odletim in potem še ona kot zadnja.

Najprej na V pobočju, potem pa bolj zunaj proti Grahovemu tudi sam dobim steber, ki vedno lepše (in močneje) dviguje proti nastajajoči bazici nad mano. Ko se dotaknem prvih meglic se umaknem bolj nad Jezero, da me ne potegne notri. Mojca se prestavi iz jadranja nad Slivnico ven, v dviganje nad Martinjakom. Ko začnem preveč zgubljati, se vrnem nazaj na pobočje Slivnice, naberem čez 1400 in spet poskušam nad ravnino, saj vidim Emila, ki zunaj visok pelje proti Cerknici. Pa ekspresno zacurim, zato se spet vrnem nazaj, medtem ko Mojca visoka nad mano zapelje ven proti Javornikom.

Sedaj se ne morem več pobrati in samo še v obupu opletam sem in tja, dokler se nizek ne zapeljem proti Pumpi. Pa pridem s curažo v vedno močnejši kontra JZ (15-25 naprej), da na koncu stopim na tla kar daleč pred uradnim pristankom.

Zoranov let

Emil pospravlja nekaj naprej pred mano na uradnem, Mojca pa bolj zunaj na travnikih.

Emilov let

Mojčin let

Med pospravljanjem pokliče Delux z Unca v skrbi za logistiko. Pomirim ga, da gresta Emil in Mojca kmalu gor v reševanje Megovega avta.

Borisov let

Sky Rider : Tudi majhni prašni hudički so bili na štartu. Z Mojco sva jih malo lovila. [15.10.2026 16:35]

Kmalu se dobimo vsi skupaj pri Megu na zaključno druženje (z demonstracijo mojih robotskih nog prisotnim interesentom).

Burja v upadanju, vendar z višino še vedno vse več S. V nasprotju z napovedjo PP, da bo spodaj kvečejmu šibek SZ, povsod postaje po J SLO kažejo šibek JZ, Z. Ker je okoli 700 napovedana tudi inverzija, vidim, da bo bolj ali manj za dol se vreč.

Štus da idejo za Slivnico, Emil tudi verjame, tako da skličemo zbor ob 13h na Vrhniki in 13.30 v Cerknici. Na Vrhniki naložim Mojco, Milančeta in Deluxa v LCja in dol in kar od zadaj gor, saj Štus zapelje gor še Emila in Mateja.

Hkrati stopimo iz avtomobilov in na start, kjer piha gor presenetljivo lepo (3-4/5-7). Takoj začnemo postavljati in v luft Emil, Zoran, Mojca, Delux, Dušan, Milan in Matej.

Emil po prvem pobiranju nepričakovano zacuri, ko jaz desno pred kočo dobim dviganje, ki ga kmalu nad slemenom spremenim v vrtenje močnega stebra in sem hitro nad vrhom. Še ostali se počasi pridružijo in vrtimo bolj ali manj skupaj – razen Milčeta, ki kmalu odstopi in nizkega Emila, ki pa še uspe nekaj pobrati in vztrajati, preden se preda.

Milanov let

Emilov let

Dviganja so občasno kar ostra (sploh ko padeš ven) in razbita, vendar povsem nepričakovana, glede na napoved, saj poberem tudi do 1500, Delux in Štus pa celo skoraj do 1600.

V nekem trenutku se Mojca odpelje z višine proti Križni gori in ji uspe okoli nje celo pojadrati.

Mojčin let

Delux se usmeri proti Blokam, pa preveč zacuri in pride nazaj tako nizek na J pobočje Slivnice, da je celo pod mano, ko se jaz v rotorjih pod slemenom (dobim kar konkretno enostransko zapiranje) poskušam obdržati. Pristaneva skoraj hkrati.

Zoranov let

Borisov let

Dušan kakšno minutko za nama, Matej pa za njim.

Dušanov let

Dušan Štusej : Nad pričakovanji. [14.10.2026 14:54]

Matejev let

Emil je že šel v reševanje Mojce, naju s Štusom pa Matej zapelje gor po avtomobila.

Ob vrnitvi smo pred razhodom priča še trgovinskemu sporazumu med Milčetom in Emilom, ki na koncu izpade celo ugoden za obe strani (win-win situacija), ki je v današnjem svetu na lokalni in globalni ravni že kar znanstvena fantastika 😜🤪👍…

Po nekaj dnevih abstinence me danes Poje prvi zdraži z Zavrhom ob 13.30. Kaj drugega niti preveč ne gledam, saj je kar močna burja na Primorskem. Mojca potrdi takoj, jaz hitro za njo, potem pa se oglašajo tudi druge ideje in se formira za Zavrh še 2.jata za ob 14.30.

Pri Škorpijonu Berto, Mojca, Štus in jaz počakamo še Pojeta, Pavlin pa zamuja in pripelje za nami gor v vas, ko se že izkrcavamo iz Štusovega bivalnika. Po sončku na start založeni s kartoni (jih je pripravila Meta), da se pokrijejo kravjeki.

Le počasi začnemo priprave, saj vetra praktično ni (2/2-4), z res redkimi vložki. Prvi po treh poskusih v luft Berto, potem Pavlin ter Štus. In že sem na vrsti jaz, ki odletim v drugem dvigu. Za mano še Mojca in čez nekaj časa še Poje, ki odleti, ko pride na start že 2.runda (Milanče, Lin, Škoberne, Gabor).

Berto ne pride niti do pristanka, Pavlin in Štus pa.

Bertov let

Tomov let

Dušanov let

Meni za Trebelnikom uspe malo pojadrati in celo nabrati kakšen m, ko Mojca zapelje pod mano proti pristanku.

Mojčin let

Ko potegnem za njo, tudi sam kmalo odcurim na pristanek.

Zoranov let

Jože pa kar ostane v zraku in jadra, jadra, še ko so vsi iz 2.runde že na tleh.

Linov let

Milanov let

Tomažev let

Gaborov let

Jožetov let

Danes je napoved podobna kot včeraj, s tem da je termika povsod obupno slaba, razen na Primorskem. Poje navija za Kovk (saj bo SV obrnil na JZ), Emil verjame v Slavnik, Milanče pa v Kriško.

Z Mojco (& Meto) se dogovorimo ob 13.30 na Vrhniki za Kovk, ko Poje že čaka na startu, da začne pihati gor. Med vožnjo na zbor mi Emil javi, da je na Slavniku OK, saj piha okoli 6 J in se začenja pripravljati. Tako v čakanju na Škoberneta odločimo za bolj verjeten Slavnik in si med vožnjo po AC damo do Razdrtega čas za dokončno odločitev (Škoberne gre s svojim avtom, da bo neodvisen za naprej). Še Erzo pokliče, da bi se pridružil.

Pred Razdrtim ugotovimo, da je Poje že nabral čez 1100 in višino ohranja, Emil pa je na Slavniku kar nekaj pod startom in ni jasno, ali se bo pobral… Preusmerimo Škoberneta proti Anji in ga pri cerkvi naložimo v LCja, medtem ko Erzo odpove udeležbo.

Ko pripeljemo na start, ravno postavlja Pavlin. Na momente pihne kar močno, vendar J veter piha lepo gor po startu; ozračje nad dolino pa je kar malo mrčasto (inverzija).

Odleti Pavlin, Meta postavlja meni in Mojci, ki v prešibkem intervalu raje prekine, tako da odletim pred njo, ona in Škoberne pa takoj za mano.

V desno proti Podrti butne gor pa dol, vendar pririnem okoli vogala v kotanjo le malo pod robom. Mojca in Škoberne sta nizka, že pod skalami in vidim, da že bežita stran od pobočja… Jaz pa takoj ujamem krasen steber (je pa razgiban), ki me samo dviguje do 1700 !! Ne vem, kdaj sem nazadnje tu bil tako visoko.

Iz višav samo naprej proti Hublju, skoraj brez vrtenja (malo okoli Hublja, da popravim spet do 1500) in do Predmeje v Mačji kot (obrnem na 1100). Nazaj gre sprva še precej bolj zbutano in prav počasi v J veter. Kmalu pa začne spet dvigovati. S 1200 sem na Hublju. Pod mano me prehiti Pavlin, ki je malo prej poskušal celo čez pod Modrasovec (smer Lijak), Mojca pa naj bi bila nekje nad nama na 1400 – torej se je uspela rešiti !

Na Podrti še naberem do 1300 in se daleč zunaj odpeljem naprej proti Tabli. S 750 priklopim Gradiško Turo in potem vrtiva skupaj s Pavlinom do 1400. Sam grem naprej, ko on še nabira, saj smo dogovorjeni, da moramo biti na tleh najkasneje do 17h, ker se Meti mudi.

Tako pricurim do Hieronima na 1000 (medtem ko Pavlin pobira nad menoj ob Nanosu nekaj naprej). Potegnem kar naprej ob pobočju, pa preveč zacurim in ne bom tvegal naprej na Razdrto, ampak raje obrnem nazaj. Pavlin pelje nazaj nad grebenom, jaz pa sem pod grebenom vedno nižji in pririnem skoraj do Podnanosa malo pred 17h.

Zoranov let

Med pospravljanjem Meta že pobira Mojco, ki je pristala blizu mene.

Mojčin let

Pavlin je priklopil Kovk in naredil toplega dinga in tako rešil logistiko.

Tomov let

Poje pa pokliče s pristanka, ko smo mi že na Vrhniki.

Jožetov let

Komentar leta: Septembra sem komaj naredil prvo 100 letos. Oktobra pa zadnjo. Zdaj pa dež pa sneg… [6.10.2026 18:26] Andrej Erznožnik : To je čisti doping [6.10.2026 18:41]

Danes mrtvilo s sramežljivim soncem (in šibkimi V vetrovi in inverzijo). Milanče predlaga, da se gremo vsaj vreči dol na Zavrh, saj za kakšno resno letenje ni obetov.

Ob 13.30 se dobiva pri Škorpijonu (drugih kandidatov ni), pa je veter na startu tako upadel, da Milanče ne verjame v uspešen start s svojo Deltico. In se odločiva, da greva poskusiti srečo na Koreno (sonce lepo obseva pobočje, postaja kaže šibek V, start pa je strm…).

Pri ŠPH prisede v LCja in v daljinskem opazovanju krav, ki postopajo po startu, zapeljeva gor. Tik pod vrhom naju ustavi “neuradna” zapora ceste, saj delajo škarpo in so stroji čez cesto (“… neeee, cesta ni zaprtaaa, ampak mimo se pa neee daaa… saj se lahko gre po travnatem kolovozu naokoli, s takšnim avtom bo gotovo šlo…”). In rikvercava in naokoli izogibajoč se nasproti kotalečim avtom, ki pa niso ravno terenci.

Parkirava in najprej peš dol do starta; ograjen je v pašnik, ampak kravice so se med najino vožnjo gor dovolj nasprehodile in počivajo v skrajnem spodnjem koncu kvadranta. Piha pa z leve in občasno tudi gor. Greva nazaj v LCja po robo (zgoraj piha od S čez hrib !!) in na start (pustili pa so nam dostop skozi ograjo).

Takoj začneva postavljati, in paziva na sveže in manj sveže kravjeke, ki so razporejeni po vzletnem pobočju. V glavnem se jim med razgrinjanjem Arribe uspem izogniti,… enkrat pa tudi ne… in mi zdrsne, kot na ledu, da bi spet skoraj plužil po gnoju (navidez lepo posušeni, so žal znotraj še povsem sveži…).

Pod budnim Milčetovim očesom počakam, da spet pihne gor (je vmes tudi že od zadaj dol), hrbtno potegnem in moram narediti kar nekaj korakov, da sem v luftu, tik nad spodjo ograjo. Do roba me pošteno spušča, na gozdni meji pa butne gor in celo dvigne in v (razbutanem) dviganju zapeljem v levo, da sem nad nivojem Slevice. Potem pa ven in v širokem loku nad ŠPH, kjer pa vidim, da zastave kažejo SV (torej 180 st drugače, kot ob najinem odhodu). Zato elegantno pristanem nazaj proti Horjulu (končno enkrat v pravo smer 😜).

Zoranov let

Milče je imel ob startu še slabše razmere, vendar je le ujel pravi trenutek in se mi po nekaj minutah pridružil na pristanku.

Milanov let

Milan Velkavrh : Je mal delal, sam preveč vzhodnk čez piha.. [5.10.2026 15:19]

Med pospravljanjem vidiva, da Suša ravno na startu postavlja padalo in kmalu zatem spelje. Na poti gor po LCja ga še mimogrede pozdraviva, ko se zlaga v avto na parkingu nad DSO.