Padalska jata

Danes pa se mi zdi pravi dan za Smuk (ampak ne ob 10.30, ko sklicujejo nekateri zbor, ampak zagotovo kasneje, če seveda ne bo preveč nakuhalo; ampak v koridorju Krke naj ne bi bilo napovedanih neviht…). Ker ni zagotovljene zemeljske podpore, me zadeva ne potegne in razmišljam o zgodnji Slivnici ali Grmadi (preden bo nakuhalo – tu pa so tovrstne napovedi…).

Jean ima s svojo ekipo tudi za cilj Slivnico, tako da se z Megom (ki je bil sprva bolj za Grmado) tudi prijaviva na zbor pri Petrolu v Cerknici ob 12.30. Pa še Idrci baje pridejo. Nekaj po zboru se zbaševa z Megom v postojnski kombi (Jean, Jaroš, Delak s šoferjem) in gor.

Krasne bazice naokoli rahlo rastejo, proti Z pa so nekatere že visoke in temne. Tudi nad Slivnico se že dela. Idrci se na startu že pripravljajo in modrujejo, saj vetra pa ni nič (generalnega vetra ni danes nič kaj dosti, inverzija spodaj na 800 se topi, šele nad 2000 je napovedanega 3 m/s generalnega SZ). Prideta še Emil in Sašo.

Ko malo pihne gor, potegne Delakov Jure (ki spredaj pred startom takoj pade v dviganje), Mega pa asistira meni, da po nekaj čakanja na veter in dveh neuspelih dvigih le uspem odleteti. Potem še preostali.

Sprva malo bluzim desno pri koči, pa samo bolj razmetava, potem se zapeljem pred start in dobim steber svoje kariere 🙂 , ki vleče v omenjeno bazo nad Slivnico. Vario kaže sprva 2-3, potem 4-5, na 2000 mi pokaže 8 (!!) in samo še v dviganju zapeljem izpod baze z vetrom proti Blokam (danes nočem biti štrafnjen), saj mi Naviter kaže lep SZ. Malo pod 2400 se dviganje ustavi in samo še vozim naprej do nad Radlek v rahlem spuščanju. Tu pa dobim neko močno razmetano (močno) dviganje, ki ga nikakor ne morem ukrotiti. Hitrost se mi čisto ustavi, saj tu nižje (na 1600) rinem direkt v močan kontra veter -> kaže mi V, SV in zacurim. Dol mi gre tudi -3, nobenega dviganja (ki bi po teoriji moralo biti nekje v okolici), ne najdem in scurim pri Novi vasi (na koncu po liftu dol v V veter).

Zoranov let

Mega je zaradi obveznosti tudi že na tleh in me pride pobrati in dostaviti do LCja na Petrolu.

Megov let

Ostali pa so vsi leteli ohohoho 🙂 .

Jarošev let

Juretov let

Emilov let

Jeanov let

Komentar leta:na pristanku me pričaka gruča otrok, kot da bi bil v makedoniji [11.5.2025 19:02] Tom Slejko : Top!!! [11.5.2025 18:42] Ursa Rojec Slejko : Kul! [11.5.2025 18:42] Žiga Jelavič : Bravo [11.5.2025 18:50]

Mihov let

Že včeraj smo se pogovarjali o možnosti današnjega Smuka. Meni se vremenska napoved ni zdela preveč obetavna (za Smuk) in jutranja le malo boljša, tako da me ne vleče preveč na ta cilj (četudi po 2,5 letih), čeprav je šofer (kar je meni predpogoj 🙂 ) zagotovljen. Vedno več je zaineresiranih, tako da se Telegram kar pregreva. Bolj vidim nekaj uživanja na Planinski Grmadi (ali Zavrhu)… Zato odpovem “rezerviran” sedež in ga prepustim naslednjemu v čakalni vrsti 🙂 .

Pa se potem organizira tudi druga skupina v Megovem avtu in me začnejo prepričevati z raznih strani (“če drugo ne, bo izlet v dobri družbi…”) in se prijavim v Megov avto… V odhajanju na zborno mesto pa se izkaže, da so mesta že prebukirana. In reši situacijo Delux, ki se tik pred zdajci tudi odloči za soudeležbo v tej misiji Smuk.

Tako pred Rutarjem čakam na Borisa, pa me zbrana Megova skupina (Mega, Ščuka, Gabor in Igor) prepriča, da naj do Ivančne Gorice grem z njimi. Tu počakajo Pojetovega Jožeta (ki bo tukaj pustil svoj avto za njihovo logistiko), jaz pa prisedem k Borisu, Nikolini in Sparkyju v Elektrika.

Žal nas Google zapelje tik pod startom na napačen kolovoz, tako da pridemo z zamudo na start, kjer že množica postavlja: poleg ostalih je tudi naša 1.ekipa (Dušan, Erzo, Milanče, Štusejev Luka in šofer Marjan), kot tudi Megova 2. že v popolni bojni pripravljenosti. Vetra pa nobenega in v zraku tudi še nobenega.

Tudi sami začnemo počasi postavljati (no vsaj jaz, ostali po videnem seveda cincajo). Občasno sicer celo malo pihne gor… in se čaka in modruje in…

Prvi gre v luft Poje (čeprav je situacija nespremenjena), sprva zacuri, potem pa ga opazimo nad drevjem, kako zunaj le počasi nabira. Tako se v dolgih presledkih spravi za njim še nekaj ostalih… ki pocurijo bolj ali manj hitro.

Erzov let

Milanov let

Lukov let

Dušanov let

Megov let

Meni je jasno, da ob takem (ne)vetru ne bom uspel startati in seveda čakam na boljše pogoje. Pa gre še nekaj ljudi v luft in nekateri tudi že nekaj poberejo. Ponovno pride na start Erzo (z Marjanom) in spet hitro spravi v luft.

Start je že skoraj prazen, zato se odločiva tudi midva z Gaborom, da poskusiva (občasno dahne nekaj več vetra, pa nekaj zadnjih predhodnikov je tudi uspelo pobrati).

Najprej mi pomaga razgrniti Gabor, po neuspelem poskusu pa prevzame vlogo mojega sekundanta Nikolina, ki mi (ob občasnem sodelovanju še kakšnega drugega čakajočega) neumorno postavlja po vsakem neuspelem dvigu (dvigi so tudi uspešni, samo jaz ne morem teči po tem položnem pobočju, kar rezultira v ponovno postavljanje…).

Medtem pridejo na popravni start tudi preostali iz 1. in 2. ekipe in hitro začnejo postavljati. Končno mi dvig le uspe in je tudi dovolj sapice, da me odlepi.

Najprej dobim nekaj dviganja, potem zacurim, pa spet najdem… Ko po nekaj takih ciklih že mislim, da bom uspel pobrati neko dokaj lepo dviganje, pa (mi) ga zmanjka in z nekaj dodatne borbe žalostno scurim zraven pokopališča.

Zoranov let

Še predno pospravim, je Nikolina z Elektrikom že pri meni in usmeriva se na cesto za Borisom, ki je (seveda) pobral in je že naprej od Žužemberka s tendenco proti dobrepoljski dolini.

Pri Dolenjskih toplicah opaziva Gaborja med pospravljanjem (ki pa ga prevzame Mega, ki ni šel na popravca).

Gaborov let

Kar nekaj ostalih “naših” je tudi pobralo in so raztegnjeni vzdol trase Krke.

Ker Boris lepo napreduje proti LJU kotlini, potegne Nikolina Elektrika kar do Rutarja, kjer potem v McDonaldsu počakava, kakšna bo Borisova zaključna usmeritev.

Borisov let

Janez Kocjan – JanKo. : hdu lpu! 💪😜 [10.5.2025 20:14] Milan Velkavrh : Falco peregrinus🦅 [10.5.2025 20:53]

Nekaterim je popravni let dal nekaj več letenja.

Dušanov popravni let

Milanov popravni let

Drugi pa so se tudi bolj ali manj približali prestolnici.

Igorjev let

Igor : Mega hvala za logistiko! [10.5.2025 20:21]

Erzov popravni let

Andrej Erznožnik : Nova stvarnost: 50 je nova 100 [10.5.2025 21:08]

Jožetov let

Komentar leta:Kar potrpežljivo letenje. Z majhno višino nazaj. Zahtevni “boji” nad Sotesko. Pa prijeten pristanek v Ljubljani 🙂. [10.5.2025 18:27]

Lukov popravni let

Andrej Erznožnik : Evo, dobil smo svoje [10.5.2025 19:59] Milan Velkavrh : Hvala za kompletno logisticno podporo. Lepo si odletu, nisem verjel da se tako pozno še da . [10.5.2025 20:50]

Danes je sicer oblačno, še V tendence vetra, ampak predvidoma brez dežja in Milanče razpiše zbor za Zavrh ob 14h.

Ko se spodaj dobimo: Dušan, Igor, Erzo in Milanče veter na postaji upade na sunke 4 (ob sklicu so bili okoli 6), čeprav na pristanku lepo piha gor v pobočje SV. Zato vzamem Arribo in tangice (itak se bomo samo dol vrgli).

Ko se priplazim na start za ostalimi, eni opravljajo vzdrževalna dela (= pokrivajo kravlje dreke s slamo, zabijajo količke od el.pastirja,…), drugi že postavljajo. Tudi sam se začnem takoj pripravljati ob idealnem veterčku (3,9/5,2).

Prvi v luft Erzo (ki takoj nekaj pobere), za njim Milanče in kot tretji jaz. Pa še Dušan in Igor.

Tudi sam kar levo od starta v kotlu naberem nad rob in potem čez Trebelnik; še tu malo naberem in potem samo naprej do Javorča (kjer vrti in nabira Erzo), ves čas bolj zunaj in brez vrtenja ali osmičarjenja, saj lepo drži (občasno tudi malo spusti, pa potem spet dvigne). Milče se sprva drži okoli starta, potem tudi on zajadra vzdolž grebena. Na Javorču obrnem, sprva gre le počasi v veter, potem pa spet hitreje ob rahlemdviganju. Ker sem vseeno dokaj nizek za drugo rundo, osmičarim najprej nad Dolom, naprej do Trebelnika in še tu (z Igorjem in Dušanom nad sabo), da spet pridem nad greben.

In še enkrat povsem enako za drugo rundo. Ker sem v tangicah in brez dolgih gat, me je začelo zebsti v noge že po 15 min, tako da sem po drugem povratku z Javorča že popolnoma leden v noge, zato se v širokem loku samo še odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Igor.

Igorjev let

Igor : Nekaj smeha pa je tudi bilo. [9.5.2025 19:58]

Erzo se javi iz Stare Vrhnike.

Erzov let

Komentar leta: Končno, da1x spet premagam Milana V. v tej zavrhovski grebenski kilometraži. Ker tip je neusmiljen in ne gre pristat, ko že vsi scurijo in vrta po krošnjah nemogoče. In na koncu so mu krive žabe, ki so zaprle cesto Vrhnika – Borovnica. Milan Velkavrh : Kako ganljiv in resnic poln zapis☺️. Ker zaradi zapore ceste nisem letel na Vrhniko, lahko smatramo, da sem te spet premagal😀🤗. [9.5.2025 18:54] Blaž Korošec : Ena lastovka še ne prinese pomladi. [9.5.2025 20:11] Andrej Erznožnik : Žgance jest , Milan, žgance, dons jih nisi [9.5.2025 22:03]

Z Igorjem že pospraviva in razpleteva (Igor 🙂 ) štrikce Arribe, ko pristane še Milče.

Milanov let

In kot zadnji Dušan.

Dušanov let

Dušan Štusej : Manjka zadnjih 10 min. leta. [9.5.2025 19:39] Igor : Hvala za logistiko. [9.5.2025 19:48] Roman Debevec : Ja, bravo… pa ravno tisti zadnji del leta, ko si bil še na dveh jurjih, ane Dušan..?! 👍😜👍 [9.5.2025 20:05]

Z Igorjem v LCju zapeljem gor rešit Dušanov kombi, pa vmes pobereva pri pumpi Škobernetovega Tomaža, ki prihaja šele sedaj.

Tomažev let

Ko pripeljeva avte nazaj dol pa še na zaključno druženje v Škorpijona, saj je Erzo že čudežno rešil svoj transport z Vrhnike in že časti (Vrhnika je namreč ta vikend skoraj odrezana od Borovnice zaradi reševanja žab 🙂 ).

Ta teden spet monsun in do danes sem uspel zdržati brez letenja. Danes pa je abstinenčna kriza prehuda in kljub rahlemu rosenju (“Zavrh bo super, se že kaže sonček, dežne celice razpadajo na radarski vidno razpadajo…”) me Milanče zvleče iz LJU. Ob odhodu je 3/5 S na Zavrhu.

Pri Škorpijonu ob 15.30 (po)čakam Milančeta, ki seveda zamuja (jasno 🙂 ). Malo še modrujeva ali je sploh za iti gor (temina od Krima,…), ker pa tu ni (več) rosenja, se zbaševa v njegov avto in gor. Po blatnem in posranem kolovozu na start, ki pa je tudi ves gnilo moker in na frišno posran (krave so pregazile ograjo… baje da imajo rade razgled z roba…). Oblaki se rahlo trgajo (celo sonček posije skoza neke luknje v njih), medtem ko midva zasilno postaviva ograjo in se pripraviva.

Ob prihodu vetra 0, med akcijo pa se veterček spet malo pojavi (sunki tudi 4). Milanče mi prijazno raztegne Arribo3, ki jo hrbtno dvignem v prvo in po obratu z dokaj mehkim padalom nad sabo odletim.

Mestoma celo drži, ko se po putru odpeljem okoli Trebelnika še malo naprej od Dola in v širokem loku nazaj na pristanek.

Zoranov let

Na pristanku me pričaka Uki; padalo samo naberem (totalna mokrota in nepokošena trava) in zbašem v LCja, da potem v modrovanju pričakava še Milčeta.

Milanov let

Namesto, da bi Milčeta takoj odpeljal gor rešiti avto, pa še vsaj uro (brezplodno) debatiramo, kaj je vsebina prihajajočega referenduma…

Danes pa res JZ za izvoz. Zainteresirani kandidati se sicer javljajo za letenje, vendar po treznem pogovoru ugotavljamo, da kraja za lepo/varno letenje danes ni blizu – sploh če upoštevamo večerne zastoje po vsej SLO. Zato se na koncu odločim, da grem staro (verjetno že plesnivo) coto Rook2 prezračiti v Kižlovko.

Ko se peljem proti dolinici, drevesa polaga vso pot. V dolinici pa dosti manj vetra (ko ustavim LCja). Po celi večnosti se pozdraviva s domačinom, ki orje koruzno polje (prej je že zrigolal večino kraterjev, ki so jih čez zimo in še naprej do danes zrili merjasci…).

Občasno prbije tudi po dolini, da vse zašumi. Kljub temu vzamem robo in grem mimo lovske po desni na (še nepokošen) Staro lokacijo.

Postavim in čakam. Piha direkt gor po griču, vendar občasno tu res prbije in pomeša z vseh strani, višje gori pa gozdovi domači šumijo ohoho… Čakam in coto Rooka2 kar na sunkih razgrnem…

Potegnem, ko se mi zdi, da je močan sunek mimo, pa zagrabi coto, me odnese po obratu v levo (ampak jo obvladujem 🙂 ) in z mesta dvigne s tal. Nabije me kakšnih 20m direkt gor in potem spusti kot po liftu skoraj do tal, kjer pa zafleram še kakšnih 50m naprej tik nad tlemi…

Zoranov skokec s Stare lokacije

Ne bom ponavljal… pa tudi Kižlovka me nekaj časa ne bo videla…