Padalska jata

Danes napovedan malo boljši dan: zjutraj SV/burja, popoldne naj bi obrnilo na JZ, više gori kar nek SZ, generalno pa malo vetra. Seveda Lijak bo in Mojca vidi le to opcijo. Mene pa res ne vleče v nedeljsko gužvo tja in vidim kot opcijo Nanos na V (dopoldne še lepo piha 4-5/8 SV), potem pa mogoče rata po J strani in priklopiti Kovk. Tudi Emil vidi to kot možnost in sporoči, da se do Razdrtega odločita z Redstarom kako in kaj (tam se namreč dobita – imata pa že nekaj prednosti).

Mojca je tudi za in hitro se aktiviram(o). Ob 12.30 naložim v LCja Mojco in Berta (ostalih ni na spregled) in gasa po AC proti Razdrtemu. Emil javi, da sta tudi za: en avto pustita na Razdrtem, z drugim gresta dol v Podnanos in nas počakata.

Poberemo ju na parkingu v centru in malo nazaj in na levo v breg proti Nanosu. Čudovit sončen dan in (že skoraj pozabljeni) nebeški razgledi… pa nešteto kolesarjev, od teh večina elektrikarjev, pa tudi avtomobilov v obe smeri ne manjka. Veliko se jih je ustavilo že pri Lovski, ampak tudi naprej jih srečamo kar nekaj.

Na parkingu pred rampo gneča, da pustimo LCja kar na sredi. Pešaka do koče in mimo Antene na V rob. Piha še, vendar dosti manj (2/4), pa še to v upadanju. Kljub temu se odločimo tu raztegniti padala. Mene najbolj motijo suhi štiblci, ki se zapletajo v vrvice, čeprav je pobočje lepo porihtano. Piha pa delno z leve SV (kadar kaj pihne), občasno pa tudi že od zadaj čez rob od J pobočja (termika).

Berto kar nekajkrat poskusi in se ob pomoči Emila, Redstarja in Mojce prestavlja, da končno uspe. Tudi jaz uspem šele v tretjem poskusu (hvala gornji trojici za postavljanje) rikverc poševno po pobočju in po obratu v globino. Potem še Mojca, Emil in … Redstar s svojo sulico.

Berto je poskušal levo, pa kmalu pripeljal nazaj in zavil okoli vogala v Vipavsko.

Bertov let

Ko vsi uspem(o) odleteti, je nad vrhom že velika baza, ki popolnoma pokrije večino V pobočja Nanosa. V senci peljem čisto levo v kot do skal Suhega vrha in Srednjega roba, kjer pa sonce le da nekaj termike. In potem jo lovim in iščem in se po m pajsam višje, občasno pa tudi močno butne.

Prva pride pod mene Mojca, kmalu tudi Emil. Ko nekajkrat naberem do 1400 in višje ne znam se odpeljem nazaj proti Anteni (v rahlem zgubljanju, vendar lepo nad robom). Srečam pod sabo še Redstarja, ki tudi vozi na sonce v kot. Ker imam lepo višino, se hočem najprej kar vreči čez gozd na J stran proti Hieronimu, pa se mi udre, da takoj stisnem rep med noge, potegnem varno do V roba in potem v širokem loku v Vipavsko.

Okoli vogala je kar stresno (SV, rotorji, termika…), da si šele pod Hieronimom upam nazaj k pobočju in sem hitro spet nad grebenom. Mojca je naokoli pripeljala dosti nižja, pa se je ekspresno pobrala nad greben nad Renjake (bravo Mojca), potem pa ne vem več, kaj je z njo, saj se samo še borim naprej po/nad grebenom proti Šentviški Turi, občasno kar razgonjeno.

Mojčin let

Vendar situacijo kar obvladujem in sem ves čas varno nad grebenom še mimo Table. Želim si vsaj do Anje. Pa nad Plazom dobim močna dviganja (večinoma mi kaže JZ, ampak občasno pa tudi kar SZ). Ko naberem čez 1200 (mimo se v kontra smeri pripelje Igor), se odpeljem čez na Kovk, počasi zgubljam, vendar priklopim Podrto in sem hitro nad njo. Rinem naprej po grebenu proti Hublju. To mi je že več, kot sem pričakoval, zato se nad njim ustavim, nabiram in dobim steber do baze malo pod 1600. Ker mi kaže SZ, raje ne rinem naprej v Predmejo (sigurno bom zacuril), ampak s te višine odpeljem nazaj, s ciljem, da pridem do Podnanosa.

Pa pridem lepo visok s Kovka do Gradiške, priklopim Tablo in se kar peljem naprej po grebenu … dokler gre… Do pod Hieronima, kjer pod grebenom obrnem in se zapeljem nazaj proti Podnanosu.

Hočem pristati na travnikih pri odcepu za Nanos, pa sploh ne morem dol: wingoverji, celo kvazi poskus spirale in na koncu sem le na tleh.

Zoranov let

Mojca in Berto sta hitro z Emilovim avtom iz Podnanosa pri meni, potem pa skozi Podnanos po njega, saj je ravnokar pristal Z od kraja tudi on.

Emilov let

Ob prihodu nas pošlje kar nazaj na Nanos po LCja, da bo lahko v miru pospravil.

Redstar je pristal pri svojem avtu na Razdrtem in je že na poti domov.

Redstarov let

Mojca nas 3 zapelje gor (res dolga pot, vendar mi je prelepo občudovati popoldanske razglede kot sopotnik) do LCja (spet srečujemo obilico avtov) in z obemi avti nazaj dol v Podnanos.

Dobil sem dosti več, kot sem pričakoval od današnjega dneva 😊👌👍

Za danes je planiran oblačen dan in predvidoma brez letenja, pa se po jutranjih meglah izven LJU kmalu pokaže sonce in veliko modrine. Milanče pokliče z idejo za Kovk in hitro smo na obratih: ob 13h se k Mojci naložimo še Delux, Milanče in Zoran, Berto pa kot predhodnica že odpelje proti cerkvi Budanje, kjer bo njegov avto za zaključno logistiko.

Na Colu nas Mojca vrže ven iz Porscheja in gre sama dol po Berta (da si malo odpočije od nas). Kmalu sta nazaj gor in na Kovk. Pešaka od parkinga (čez mestoma sveže kravjeke) na start, kjer se pripravlja nekaj zmajarjev in tandem, kar nekaj padalcev pa je že v luftu in veselo jadrajo nad nami. Ko postavljamo, je sprva še krasno sonce (in zmeren veter), vendar že prihaja koprena/visoka oblačnost, ki vedno bolj duši sonce.

Prvi v luft Zoran (uspešno izogibajoč se ogromnemu, že pohojenemu kravjeku pred robom), pa Delux, Mojca, Milanče in Berto (ki pa se dotičnemu kravjeku s padalom ni uspel izogniti ). Za nami pride še Gabor (s Tunde in psom).

V zraku sprva standardno: lepa dviganja okoli Podrte (že v popolni pokritosti), vendar kaj dosti nad vrh ne pridem. Zato naprej za Deluxom (ki je še visoko nad grebenom) in Milančetom (ki je pa že dokaj pod njim). Hitro sem tudi jaz pod robom, vendar vzdržujem višino do Hublja. Milanče tu obrne, Delux je nizek že mimo Otlice, sam pa v curaži okoli vogala, saj upam, da bom pri Otliškem oknu vse popravil.

Pa sicer dobim nekaj dviganja, pa še dosti več curjenja, tako da pobegnem nizek nazaj okoli roba Hublja. Hitro sem globoko pod grebenom, že nad planotico nad Ajdovščino. Kljub vsemu (nevarno) nizek rinem naprej in s pomočjo nekaj šibkih dviganj uspem pririniti do Anje.

Zoranov let

Le malo za mano ob meni pristane Mojca.

Mojčin let

Ker pa Berto še vedno ne pušča ključa pri avtu, nam njegov avto sedaj nič ne pomaga, saj je on še vedno v luftu – zato sprašujem preostale na pristanku za logistiko (razen ene nesigurne rešitve, nimam uspeha). In pristane še Boris.

Borisov let

Ko pospravimo, gremo do Anje, kjer se na vrtu pridružimo Igorju v zaključno druženje na znova porajajočem se soncu. V kombiniranju logistike se oglasi še Milanče izpod Zemona, ki se po zlaganju spravi v Vipavo do manj oddaljene Fame.

Milanov let

Berto pa še kar leti in leti in na koncu pristane le kakšno minuto pred Gaborjem.

Bertov let

Rus Mojca : Ti si faca ČESTITAM 😃 [17.10.2026 16:51] Stane Bajt : Tudi jaz. 👍👏 [17.10.2026 17:29]

Gaborov let

Še malo zaključnega druženja, kjer se na koncu pridružijo še Berto in Gabor in Milče (ki ga dostavi Igor iz Fame).

Deluxa ob odhodu prepustimo za dostavo Gaborju, preostali štirje pa se (s težavo) uspemo stlačiti v Bertov avto in gor po Mojčinega… in domov.

Danes pa precej več SV/burje. Seveda Lijak bo, ampak tudi Pojetu se ne da še en dan zapored tja in pokliče za ideje. Po hitrem skeniranju situacije vidiva Planinsko Grmado, v kar verjame tudi Emil. Mojca je takoj za (verjame pa v Grmado ne preveč – ampak Zavrh je še v megli in brez vetra…).

Nekaj čez 12h naložim Pojeta na službenem mestu in na Vrhniko po Mojco. Še predno smo ob 13h pri Balah, Emil javi, da že pri Balah preveč piha in vprašanje če bo danes kaj. Ker smo že skoraj tam, ob prihodi začnemo modrovati o alternativah. Na Lijak se nobenemu preveč ne da, zato na koncu predlagam, da gremo vseeno gor na start.

Ko LC zapelje na start, piha V, JV idealno gor, res pa občasno v močnih sunkih tudi do 8. Emil se hitro pusti prepričati, da gre prvi, ko pa postavi, veter spet pomeša iz leve, od zadaj, močno, mešano,…

Končno čez nekaj časa spet za nekaj časa pihne lepo gor in Emil odleti po nekaj poskusih. Ker ga zunaj povsem ustavi (spet S,SV obliva vogal), le počasi prileze okoli roba, tam zadaj pa je hitro nad grebenom. Mojca se odloči, da definitivno ne gre (v bistvu je enako, kot zadnjikrat, ko smo bili tukaj in nas je razmetavalo). Jaz pa tudi odstopim, saj mi v tako, že nazadnje videno, res ni treba. Zato pa Poje postavi in ko se vetrovi spet poklopijo, odleti po nekaj poskusih.

Z Mojco pa samo v LCja in dol in nazaj proti Borovnici, kjer je Milanče medtem že organiziral zbor za Zavrh ( + Kokalj in Berto).

Ko se peljeva z Mojco gor na Zavrh (s šoferko Meto in njenim vnukom), je 1.ekipa že na tleh.

Bertov let

Milanov let

Kokaljev let

Zato pa Emil in Poje še kar nekaj časa jadrata in zaključita, ko sva midva z Mojco že na startu.

Jožetov let

Emilov let

Na startu je vetra malo, vendar je vsaj enakomerno gor. Seveda mi spet Mojca raztegne Maestra2, da z njeno pomočjo ob 2.dvigu odletim in ona malo za mano.

Okoli Trebelnika kar curim, v občasnih balončkih pridem do Dola, kjer se na 500 že pripravljam na skorajšnji zaključek. Pa vsake toliko ujamem nek mehurček in se poskušam obdržati na trenutni višini. Poskušam s kratkimi osmicami sem in tja v teh dviganjih in nabiram po m, pa potem ob prvem polnem krogu spet vse izgubim.

Tako vztrajam, dokler se po cca 1/2h borbe le ne spajsam skoraj na 600 in v takem režimu počasi lezem proti Bistri. Ker me je Mojca na začetku že odpisala, se je zapeljala samo v sonce čez dolino proti Planinci in potem počasi odcurila na travnike blizu Petrola, da gre k Meti po LCja.

Mojčin let

Sam pa medtem pririnem do Javorča, kjer nadaljujem s takšnim pobiranjem/drajsanjem na minimalkah in se odločim, da bom poskušal napolniti uro.

Pazim, da res ne zacurim preveč in se počasi vračam nazaj, se zadržim ob vsaki minimalki in naberem celo do 700. S tako višino pa lahko brez skrbi zapeljem nazaj pod Trebelnik (polna ura je že odbila) in se v širokem loku in visok zapeljem čez Borovnico nazaj nad pristanek, kje pa še nekaj minut zbijam, da pristanem na zadnjem osončenm travniku pred hladno senco.

Zmagovalec Zavrha 👍

Zoranov let

Milan Velkavrh : Carsko ! [16.10.2026 18:47]

Mojca me potrpežljivo čaka na pristanku v LCju, da jo potem dostavim do Porscheja na Vrhniko.

Nepričakovano dobro, glede na pričakovanja in predhodnike … in mojo začetno curažo …

Podobna napoved kot včeraj, le da danes dopoldne še ni vsa J SLO v (šibkem) JZ, ampak so še kar SV, S tendence (razen Lijaka seveda). Vendar smo si kljub temu hitro enotni, da gremo spet na Slivnico (13.00 Vrhnika in 13.30 Cerknica).

Na Vrhniki naložim Mojco in Deluxa in do Petrola, kjer se mi trije in še Emil preložimo k Megu in gor. Ko pridemo na start v prekrasnem jesenskem sončku, piha idealno in takoj začnemo postavljati (Emil popolnoma novo Delto5 iz včerajšnjega trgovinskega sporazuma)… in prinese od nekod en dustdevilček, da se hitro umirimo. Ker ni bil preveč grozljiv (da bi oprema letela po luftu – kot je že nekoč…), se Mojca in Delux zavrtita v njem v pravem plesnem koraku.

Potem pa vsi malo obsedimo in se posvetimo modrovanju in pozorno opazujemo trakce, ki kažejo spreminjajoče v vse smeri. Še kakšna manjša ponovitev dustdevilčka se pripelje čez start … in čas teče.

Počasi se le generalno umirja, zato pa se veter stabilizira bolj iz V smeri (občasno pa tudi SV čez). Nobenega preveč ne mika (“to je to za danes…”), dokler se Mega le ne opogumi in prestavi na V start, malo čaka in potem odleti.

Pričakujemo, da se bo le dol odpeljal, pa zunaj nad Grahovim dobi dviganje, ki ga kmalu potegne gor pod nizke baze (baze okoli 1600). Mi bi tudi… ampak spet meša po startu.

Čez nekaj časa se Emil odloči, da mora vsaj dvigniti svojo novo pridobitev, se prestavi na V start, malo handla in potem odleti, ravno ko pri nas spet lepo pihne po pobočju gor.

Še ostali trije se pospešeno pripravimo, ko spet pihne od V in dol. Še Delux gre na V start in profesorsko odleti. In kaj hočeva, po malo neuspešnega čakanja na glavnem startu, sva tudi midva z Mojco tam. Mega se javi, da je pristal blizu doma in se priporoči za reševanje svojega avta, ko ga obvestim o trenutni situaciji.

Megov let

Spet mi Mojca sekundira, da uspešno odletim in potem še ona kot zadnja.

Najprej na V pobočju, potem pa bolj zunaj proti Grahovemu tudi sam dobim steber, ki vedno lepše (in močneje) dviguje proti nastajajoči bazici nad mano. Ko se dotaknem prvih meglic se umaknem bolj nad Jezero, da me ne potegne notri. Mojca se prestavi iz jadranja nad Slivnico ven, v dviganje nad Martinjakom. Ko začnem preveč zgubljati, se vrnem nazaj na pobočje Slivnice, naberem čez 1400 in spet poskušam nad ravnino, saj vidim Emila, ki zunaj visok pelje proti Cerknici. Pa ekspresno zacurim, zato se spet vrnem nazaj, medtem ko Mojca visoka nad mano zapelje ven proti Javornikom.

Sedaj se ne morem več pobrati in samo še v obupu opletam sem in tja, dokler se nizek ne zapeljem proti Pumpi. Pa pridem s curažo v vedno močnejši kontra JZ (15-25 naprej), da na koncu stopim na tla kar daleč pred uradnim pristankom.

Zoranov let

Emil pospravlja nekaj naprej pred mano na uradnem, Mojca pa bolj zunaj na travnikih.

Emilov let

Mojčin let

Med pospravljanjem pokliče Delux z Unca v skrbi za logistiko. Pomirim ga, da gresta Emil in Mojca kmalu gor v reševanje Megovega avta.

Borisov let

Sky Rider : Tudi majhni prašni hudički so bili na štartu. Z Mojco sva jih malo lovila. [15.10.2026 16:35]

Kmalu se dobimo vsi skupaj pri Megu na zaključno druženje (z demonstracijo mojih robotskih nog prisotnim interesentom).

Burja v upadanju, vendar z višino še vedno vse več S. V nasprotju z napovedjo PP, da bo spodaj kvečejmu šibek SZ, povsod postaje po J SLO kažejo šibek JZ, Z. Ker je okoli 700 napovedana tudi inverzija, vidim, da bo bolj ali manj za dol se vreč.

Štus da idejo za Slivnico, Emil tudi verjame, tako da skličemo zbor ob 13h na Vrhniki in 13.30 v Cerknici. Na Vrhniki naložim Mojco, Milančeta in Deluxa v LCja in dol in kar od zadaj gor, saj Štus zapelje gor še Emila in Mateja.

Hkrati stopimo iz avtomobilov in na start, kjer piha gor presenetljivo lepo (3-4/5-7). Takoj začnemo postavljati in v luft Emil, Zoran, Mojca, Delux, Dušan, Milan in Matej.

Emil po prvem pobiranju nepričakovano zacuri, ko jaz desno pred kočo dobim dviganje, ki ga kmalu nad slemenom spremenim v vrtenje močnega stebra in sem hitro nad vrhom. Še ostali se počasi pridružijo in vrtimo bolj ali manj skupaj – razen Milčeta, ki kmalu odstopi in nizkega Emila, ki pa še uspe nekaj pobrati in vztrajati, preden se preda.

Milanov let

Emilov let

Dviganja so občasno kar ostra (sploh ko padeš ven) in razbita, vendar povsem nepričakovana, glede na napoved, saj poberem tudi do 1500, Delux in Štus pa celo skoraj do 1600.

V nekem trenutku se Mojca odpelje z višine proti Križni gori in ji uspe okoli nje celo pojadrati.

Mojčin let

Delux se usmeri proti Blokam, pa preveč zacuri in pride nazaj tako nizek na J pobočje Slivnice, da je celo pod mano, ko se jaz v rotorjih pod slemenom (dobim kar konkretno enostransko zapiranje) poskušam obdržati. Pristaneva skoraj hkrati.

Zoranov let

Borisov let

Dušan kakšno minutko za nama, Matej pa za njim.

Dušanov let

Dušan Štusej : Nad pričakovanji. [14.10.2026 14:54]

Matejev let

Emil je že šel v reševanje Mojce, naju s Štusom pa Matej zapelje gor po avtomobila.

Ob vrnitvi smo pred razhodom priča še trgovinskemu sporazumu med Milčetom in Emilom, ki na koncu izpade celo ugoden za obe strani (win-win situacija), ki je v današnjem svetu na lokalni in globalni ravni že kar znanstvena fantastika 😜🤪👍…