Padalska jata

Napoved je sicer enaka, kot zadnje dni, mogoče malo manj generalnega V vetra. Ampak ker je Zavrh na off (za nekaj dni), iščemo alternativo… Milče lobira za Gozd (že dolgo nismo bili), Mojca pa navija za Krvavec (že dolgo nismo bili). Tudi mene Krvavec potegne (piha V, 3/4-6) – torej do hotela in bo Pri kapelici super …

Hitro smo zmenjeni za 13.30 na pristanku. Še Tomaž je za in smo polni. Ko že odhajam od doma, pa pokliče še Erzo – se bomo pač stisnili za gor.

Ob prihodu na pristanek se kar zbirajo padalci, ki gravitirajo na ta konec in prisrčno se pozdravljamo, saj se nekateri res že dolgo nismo videli… Naložimo robo v LCja, Meta, Mojca, Milče in Tomaž prisedejo, Erza pa bo do Jezerc potegnila Bajtova ekipa. Na poti gor ogromno kolesarjev, ki se plazijo gor ali drvijo dol (čeprav je spodaj opozorilo, da bo zaradi kolesarskega prvenstva zapora šele od 2.-8.10 – očitno eni trenirajo že predčasno…

Prvi zastoj s semaforjem je nekaj nad Zg.poseko, kjer razkopavajo in utrjujejo cesto; pred parkiriščem na Jezercih pa popolna zapora, saj ravno asfaltirajo še zadnji makadamski del (da bodo imeli kolesarji dovolj lepe pogoje…), ki je tak sicer že zadnjih 30 let ali še več…

Bajtova ekipa odpešači naprej na start nad Jezerci, mi pa stlačimo v LCja še Erza in nazaj dol na Zg.poseko (incidenta s slavno kolesarko, ki se je skoraj razbila, ko je s ful gasom po desni švignila mimo stoječega LCja, ko smo ravno hoteli parkirati, raje ne omenjam bolj podrobno…).

Privlečemo se gor na start in res počasi začnemo postavljati, saj veter ni ravno najbolj ugoden (piha malo, pa le občasno res uporabno po poseki gor), kar nekaj predhodnikov pa tudi že/še čaka. Občasno le uporabno pihne in nekateri uspejo bolj ali manj atraktivno odleteti. Pride še familija Slejko.

Od naših prvi potegne Erzo, pa Škoberne, potem pa že jaz (kar atraktivno), da me na izhodu iz poseke še dodatno zgoni veter z leve, potem pa Mojca in po kar nekaj poskusih še Milanče.

Zrinem na levi rob (saj vendar piha V, JV), kmalu naberem v (zame) dokaj razgonjeni termiki čez 1600 in zapeljem nazaj nad Jezerce. Pa me ekspresno spusti, da stisnem rep med noge in pririnem naokoli spet pred start… in iščem naprej okoli Ambrožarja.

Nabiram, izgubljam, minute tečejo… Potem že daleč pred Ambrožarjem dobim močan (in razgonjen) steber spet čez 1600 in že hočem odpeljati proti Potoški, pa takoj spet močno zacurim in raje ostanem okoli Ambroža. Nekaj časa še iščem (Mojca se vozi sem in tja v višavah na Ambrožem), potem pa se prestavim nad Grajca in tu oddrajsam preostali čas, da se napolni ura… in počasi na pristanek, kjer me pozdravi Meta z LCjem.

Zoranov let

Mojca pristane nekaj za mano.

Mojčin let

Med pospravljanjem se javi Erzo s svojega bližnjega pristanka in Milanče s svojega v Preddvoru.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Oblačnost od Potoške naprej, baze in sonce v Grintovcih, mi pa spred, pa je bil plan tko lep – da startamo Krvavc, pa glih dons po 25 letih asfaltirajo [30.9.2026 17:35]

Milanov let

Meta dostavi Milčetov avto do Erza, da gre naprej reševati Milančeta, Mojca jo pobere s Porschejem, potem pa se jima pridružim pod Jenkovo še jaz. Čez nekaj časa pa se nam priključita še Milanče in Erzo, da zaključimo druženje s sladoledom.

Tomažev let

Tomov let

In spet Copy/Paste jesenski dan (ampak danes je še malo bolj kot včeraj napovedan V, JV veter nad 1000m).

Ob 14h se Milanče in jaz spraviva k Bertu (končno bo lahko on peljal gor 😜😊), saj se je Mojca s Porschejem že odpeljala po Meto z Emilom in Matejem.

V vasi smo hkrati in Meta si naloži Mojčin rukzak in po nekaj več vetra po sončku četica odkoraka na start (krave so prestavljene v zgornji pašnik, vendar ob našem prihodu še niso v bližini starta…). Piha idealno 2-4/4-6 in takoj začnemo (počasi) postavljati.

Spet je Berto prvi našpičen, da odleti, spusti ga čez kotel malo manj kot včeraj, za robom pa kar drži in na Live vidimo, da je do Dola kar hitro pririnil na okoli 500 in tam začel drajsati nad železnico). To nas spravi na obrate in v luft hitro drug za drugim Zoran, Mojca, Milanče, Emil in Matej.

Čez kotel zacurim, za robom pa mi rahlo zapiska, zato začnem z osmicami drajsati na SZ strani Trebelnika in ujamem ritem, da se po m pajsam vse više in više. Mojca pride precej pod mene, ne ujame nič in se odpelje proti Dolu.

Mojčin let

Podobno tudi Milan, ki pa nad Dolom nekaj ujame in podrajsa v kotlu, preden pristane.

Milanov let

Matej ne uspe priti do pristanka, … Emilu pa uspe…

Matejev let

Emilov let

Jaz pa skoraj 20 min drajsam tistih nekaj 10 m sem in tja in se uspem spajsati do 800 – nad Trebelnik. In že mislim, da sem prijel boga za brado, ko tega čudovitega (šibkega) dviganja naenkrat ni več in začnem počasi curiti. Drajsam v istih gabaritih, kot prej, pa gre samo (počasi) dol – nikjer več prejšnjega dviganja. Obupam in se odpeljem proti Dolu, kjer so že vsi na tleh.

Bertov let

Nizek poskušam nekaj narediti v kotlu v butanju sem in tja in odcurim po napolnjeni 1/2 h (vsaj to 😊!) na pristanek še sam.

Zoranov let

Ko pripešači Matej s svojega pristanka, takoj naloži Berta in ga zapelje gor po avto.

Mi pa malo še modrujemo in se sladkamo z Mojčinim grozdjem, dokler ne pade ideja, da bi to curažo poskušali popraviti na Zabočevem. Vmes pride še padalec Gašper, sprašuje kako je bilo z letenjem, počaka svojo padalsko kolegico in se odpeljeta gor na Zavrh,…

Mi pa do neometanih bajt, kjer naložim vseh nas 5 v LCja (še Mojco, Meto, Emila, Milančeta) in gor na Zabočevo (sam ne nameravam leteti, Meta pa bo stovorila Mojčin rukzak po strmini na start. Ko sam zaparkiram LCja, se jim pridružim gor po skalah do res vzorno porihtanega starta.

Ampak veter piha šibko in iz različnih smeri in le občasno pihne gor. Pripravljena Emil in Milanče čakata na primeren trenutek, Mojca je v počasni pripravi.

Pa se naenkrat vsi trakci poklopijo, da pokažejo gor, veter lepo zapihlja in … Emil odleti… in se bolj ali manj razbutano odpelje v dolino.

Emilov let

Z Zavrha startata Gašper in kolegica, še prej pa sta sporočila, da so krave ob njunem prihodu že okupirale start (in bo torej neuporaben vsaj toliko časa, da se sveži kravjeki malo posušijo…).

Gašperjev let

Še nekaj časa čakamo na pravi veter, pa ga ni. Še nepripravljena Mojca pospravi prva, Milan pa se preda nekaj kasneje in kar rinfuzo odide(mo) dol do LCja in v dolino…

Bi lahko kar copy/paste včerajšnjega dneva naredil…

Čeprav je danes napovedanega v višavah nekaj manj vetra in bolj SV, V smeri, na pristanku ob 14h meša kot včeraj. Mojca, Berto in Milanče se zložijo v LCja, še po Meto in gor. V vasi Meta le prevzame volan, in se odpelje dol, mi 4-je pa pešaka na start.

Piha kot včeraj, idealno po griču gor 2-3/4-5. Prekrasen sonček in najprej se v počasnem postavljanju grejemo na njem.

Neučakani Berto starta prvi in potem v luft z malo taktiziranja za boljše čase drug za drugim v padajočem zaporedju presledkov po 10 let razlike: Zoran, Mojca in Milanče.

Berto oceni, da je prenizek do Škorpijona in scuri že na travnike nad progo.

Bertov let

Jaz scurim v borbi brez efekta na pristanek.

Zoranov let

Po videnem Mojca že v izhodišču odpelje ven nad dolino in je na tleh bolj ven, na zadnjih travnikih pred pristankom.

Mojčin let

Milanče ji taktično sledi in zaradi dobrega glajda svojega novega/starega D4 naredi najdaljšo curažo.

Milanov let

Med zlaganjem nas obišče Grimšičev Simon, ki predstavi svoje sina – svojega letalnega naslednika. Meta pripelje gajbico sladkega Mojčinega grozdja, da jo izpraznimo, preden se preselimo na zaključno druženje k Dohtarju (= da utopimo svojo žalost v različnih oblikah pijače…)

Podobna napoved kot včeraj (šajba, SV/burjica, veter naj bi kasneje obrnil bolj na JV smer – na Zavrhu seveda). Z Mojco razpiševa zbor ob 14h.

Ker se zbiramo že malo prej, Gabor naloži Mojco, Potrebuješa in mene… in Meto, Poje pa Milčeta in vsi gor. Roman bo čakal Zdešarja, ki bo prišel nekaj kasneje.

Spet brez pohodnih palic hodim na start (in so seveda v sedežu…), Potrebuješ pa nosi svoj in Mojčin rukzak. Ko pridemo na start, ravno curi nad dolino Redstar, Kos je pa že scuril medtem, ko smo vozili gor…

Emilov let

Veter na staru idealen 4/5-6 in Poje seveda takoj postavi in elegantno spelje… in zacuri v kotel, se nizek nekako zvleče okoli raza Trebelnika in zrine do Trebelnika, se še tam malo bori in odcuri na pristanek.

Jožetov let

Malo se gledamo, malo modrujemo, pride Roman (ki bi Zdešarja moral predolgo čakati), taktiziramo, če bo kaj bolje…

Veter ves čas piha kar lepo, zato se okoli 15h pripravim sam, kot drugi. Tudi jaz lepo speljem, zacurim v kotel sprva manj, potem pred Trebelnikom tudi jaz močno, vendar za robom dobim rahlo dviganje tesno ob pobočju. Poskušam ga izkoristiti z nekaj osmicami, pa ga hitro zmanjka in v močni curaži pririnem do Dola, kjer poskušam malo drajsati in za kakšno minuto podaljšati agonijo.

Zoranov let

Ob pristanku ravno Emil in Redstar odpeljeta Pojeta gor. Naslednja startata Gabor in Potrebuješ…

in se mi tudi kmalu pridružita v pospravljanju.

Andrejev let

Gaborov let

Potem najprej pripelje Meta dol Gaborov avto, nato se pripelje zakasneli Zdešar (s šoferjem), naloži Potrebuješa, da gre gor rešiti Romanov avto, saj preostali trije (Mojca, Roman in Milanče – sedaj se bo pridružil še Zdešar) še taktično čakajo na startu na boljše čase…

Mojčin let

Milanov let

Romanov let

Janezov let

Danes za spoznanje manj SV vetra, kot včeraj, termika podobna in krasno sončno (z jesenskim priokusom). Z Mojco skličeva zbor za 14.30 za Zavrh.

Ko se prvi zbiramo na pristanku ravno pospravlja Szzuriatti.

Mateov let

Ob uri in malo čez se k Mojci v Porscheja naloživa Mustarjev Gregor (prvič na Zavrhu) in jaz in po Meto, Roman naloži Berta (po pol leta neletenja…), Milana in Potrebuješa, Štusejev Luka pa Gaborja, Nikolino, Deluxa (ki bosta danes oba šoferja) in Sparkyja.

Četica počasi po sončku odkoraka na start, kjer piha zmerno gor po startu 3/4-6 S. Spodaj smo videli, da danes piha od Vrhnike (za razliko od V, SV včeraj), torej vzdolž grebena… Počasi začnemo postavljati, v upanju, da bo le še malo pojačalo, vmes pa modrujemo in nam Delux razdeljuje pecivo, ki ga je pripravila Meta.

Ker ne pojača, kvečejmu obratno, se postopoma spravimo v zrak (po starosti 🙂 ): Berto, pa jaz, Potrebuješ, Mojca in potem še ostali.

Večinoma uspemo pririniti do Dola in tam še najdlje vztrajava Berto in jaz, nekateri pa še to ne uspejo.

Gregorjev let

Andrejev let

Mojčin let

Bertov let

Zoranov let

Milanov let

Gaborov let

Vetra na startu je vedno bolj zmankovalo, tako da je zadnji Roman kar nekaj časa čakal, preden je uspel odleteti.

Romanov let

Roman Debevec : Takratko potegnu… 😏 [26.9.2026 16:30]

Le Luka pa uspe zares pobrati in jadra še, ko smo mi že dolgo na zaključnem druženju pri Dohtarju.

Lukov let

Komentar leta: Cilj je bil ena ura, cilj dosežen. Drugače pa igra potrplenja in finomotorike. [26.9.2026 17:18] Zoran Gaborovič : Čestitke !! [26.9.2026 19:04] Gregor Mustar : Bravo! [26.9.2026 19:31] Roman Debevec : Prišel, videl, zmagal… 👍😎👍 [26.9.2026 20:18]