Padalska jata

Dolgočasno mi je že ponavljati, da so danes napovedani enaki pogoji, kot včeraj (kaj pa bo zares, se bo pa videlo na terenu) – torej generalni V in močna termika. Z Mojco se uskladiva za 16.30 Škorpijon.

Ob uri se k meni v LCja zbašejo še Mojca, Štusejeva Dušan in Luka in Škoberne, da na poti dodatno stlačimo še Meto. Delux & Nikolina & Sparky z rahlo zamudo pridejo za nami. Ker je Mojca pod zdravniškimi omejitvami hoje, moramo z LCjem na start.

Postajo, zataknjeno pri sunkih 11, med pripravami resetirajo (in potem kaže 4-6/7). Prvi pride za nami še Roman in malo kasneje tudi familija Delux.

Malo prej odletimo, kot včeraj: Dušan, Mojca, Zoran in za nami še ostali, kar vse pridno dokumentira Roman…

V zraku zelo podobno kot včeraj (mogoče za spoznanje šibkejša dviganja), torej nič preveč razmetano okoli Trebelnika in pred startom. Zato nabiram še pred Trebelnikom, nazaj pred start in v pobiranju desno do Antene in še malo čez. Dušan je že visok, Mojca tudi bolj zunaj.

Po obratu pa ekspresno do Trebelnika, naprej do Dola visoko nad grebenom in do Javorča, kjer pa obrnem v drugo rundo. Z vmesno majhno curažo nazaj do Trebelnika in v pobiranju spet do Antene, kjer pa poskušam nabrati čimveč (vrtiva blizu z Romanom). Malo pod 1100 obrnem Anteno še drugič in spet nazaj mimo starta, nad Trebelnikom do Dola, za katerim ujamem neko dviganje, ki ga zavrtim do nekaj čez 1100 (proti Javorču pobira Dušan v višave).

Potem pa kar ne najdem pravega dviganja in po malem curim, dokler malo bolj spredaj le ne ujamem dviganje in počasi pridobivam do nekaj čez 1300, ko se odpeljem proti Vrhniki v smeri Planine. Kar hitro gre (okoli 50) do Planine, kjer se naslonim na pobočje pred/nad stolpom, pa kljub trepetanju zastave drži malo manj kot včeraj. Vidim Mojco, ki vsa nizka gre čez Podčelo in se pod Kurenom vrže v Podlipsko, kjer pa jo ekspresno z vetrom odnaša naprej po dolini.

Sam pa z višine 900 nad stolpom odpeljem naprej nad levim pobočjem doline, dokler gre, medtem ko Mojco prizemlji že čisto blizu Podlipe…

Mojčin let

Sam pa grem še malo dlje kot včeraj, da obrnem na Boštjanovem griču kar nekaj za Podlipo… in ob desnem pobočju doline (manj razmetano kot včeraj) rinem nazaj v veter in pristanem blizu Mojce z vetrom v hrbet (tik nad tlemi se dolinc, ki ves čas močno piha v dolino, spremeni za 180 st in ga po tleh odnaša ven !!! – enako je doživela tudi Mojca).

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je Meta (sedaj s svojim kužkom Minijem) že pri naju.

Nazaj proti začetku Podlipske, kjer Nikolina pobira Deluxa.

Borisov let

In k BJju na zaključno druženje. Druženje popestrita samčka Mini in Sparky z občasnim medsebojnim glasnim renčanjem, ki ga potem nadgradi še nepričakovan obisk Gabora s svojim samcem. Ko pride Tunde s prijateljico, ki pripelje mlado samičko, pa to malo umiri vse 3 alfa samce.

Medtem pri Škorpijonu po prelepem jadranju zaključi drugi del ekipe svoje lete in se razide.

Romanov let

Sky Rider : Bravo, zmagovalec v visini. [14.8.2026 20:02] Sky Rider : Nekaj casa si bil prvi. [14.8.2026 20:10]

Tomažev let

Luka je v zraku posebej dokumentiral družinsko jadranje: oče in sin …

Roman pa je dokumentiral pristanke.

Dušanov let

Lukov let

Jaz pa na koncu odpeljem Mojco in Meto v Borovnico in nadaljujem proti LJU.

Še en nepričakovano super dan 😊👍😍👌…

Po dveh letalno abstinenčnih dnevih (od tega včeraj neletalni projekt “sončni mrk na Veliki Vremščici”), je pa danes pod nujno treba odleteti 4500-ti let. Že 3 dni je v glavnem močan V čez vso SLO (burja na Primorskem) in seveda veliko termike (danes do 2000).

Zaradi zemeljsko – onkoloških obveznosti sem prost šele ob 15h, pa itak gremo v tej ubijalski vročini pozno na start. Malo niham med Grmado in Zavrhom, pa Mojca odloči za Zavrh in postavim zbor ob 17h pri Škorpijonu.

Ob uri se v LCja zbašeta še Mojca in Delux in po Meto, da se zapeljemo gor v vas in na start. Roman pride kasneje za nami.

Postaja je sicer zataknjena na sunkih 9, vendar dejansko piha idealno po startu gor. Takoj se pripravimo (Mojca resetira postajo, ki potem pokaže 4/5, vendar kasneje še naraste tudi do 8) in v luft: Zoran, Mojca, Delux (seveda v tangicah, saj je poletje)… in po prihodu za nami še Roman, Meta pa odpelje LCja v dolino.

Že čez kotel me dvigne nad Trebelnik, ob katerem je kar veliko vetra (res je V), vendar že dolgo ni bilo tako nerazgonjeno, kot danes. Poberem na 1000 in zapeljem nazaj čez kotel in do Antene (lepo drži in kar ohranjam višino), po obratu pa dokaj hitro (50+) po slemenu proti Javorču. Delux je malo nižji bolj zunaj nad dolino, Mojca tudi vrti visoka.

Nad Dolom pa zadenem steber, kjer kar navijam in navijam (2+, pa ne preveč razrukano) čez 1400 (sprva sva bila z Deluxom skupaj, on odpelje naprej, sam pa vztrajam dokler mi gre gor). Potegnem naprej proti Javorču in razmišljam, da bi 4500-ti let pa lahko bil malo drugačen (Mojca je ob prihodu k Škorpijonu rekla: “danes pa do kamor bo šlo…”) in pogledujem proti Horjulu. Pa pride Mojca pod mene na Javorču in ji zavpijem, če potegneva naprej. Malo še cinca (mogoče me ni slišala), ko pa potegne proti Vrhniki, ji s 1200 sledim.

Ko sva že nad Podčelom, zapelje proti Planini in jaz za njo, da še malo podrajsava greben nad stolpom (zastava trepeta popolnoma napeta lepo z V). Kljub močnemu vetru, pa kaj višje nabrati ne moreva, zato se po nekaj drajsanja odpelje Mojca naprej ob pobočjih v smeri konca Podlipske – dokler gre. Obrneva na koncu, ko zmanjka doline (in se vzpne svet proti Smrečju) in zapeljeva nazaj v veter.

Mojčin let

Ker Maestro3 vseeno prebija v veter bolje, uspem v razgonjenem močnem vetru (tudi kar močni rotorji) pririniti precej dlje, kot Mojca.

Zoranov let

Z Mojco se hitro uskladiva, da angažiram Ukija, ki prevzame LCja pri Meti in pride po mene, da se potem pridruživa Mojci v podlipski gostilni, kjer naju že čaka s pico. Zaključno druženje kmalu mine, saj smo čakali le toliko, da vidimo, da je tudi Delux priletel v Podlipsko.

Borisov let

V povratku poberemo še njega, ga dostavimo do Elektrika na Šodru v Janezovi vasi in do Škorpijona, kjer pa ravno pristaja Roman…

Romanov let

Zapeljem Ukija domov, Mojca pa počaka Romana, če bo potreboval logistiko…

V resnici smo vsi zadovoljni z današnjimi leti in razmerami … in zame res sanjski jubilejni let 👍😊😍

Mogoče bo kdo rekel, da ta tema ne sodi sem, vendar je povezana s kar nekaj padalci 😜🤪…

Že kakšen dan nazaj je Mojca navijala za akcijo ogleda sončnega mrka. V Sloveniji bo viden kot delen ob sončnem zahodu. Potem pride še Jean z idejo, da bi ga bilo najbolje gledati s čim višjega mesta v smeri zahoda sonca in išče ustrezno (za smrtnike) sprejemljivo lokacijo (imel je celo idejo, da bi mogoče letel s paramotorjem, ampak potem bi bil zanj problem uspešno fotkati, saj za dobre fotke potrebuje stativ, …).

Oblikujejo se 3 lokacije: Vremščica, Slavnik, Nanos. Nanos prvi odpade, saj greben najbrž delno zakriva željene kadre (da sploh ne omenjamo gnečo, ki bo verjetno gor, saj se lepo pride na vrh z avtom). Slavnik nam preveč ne potegne in obvelja Jeanova prvotna ideja – Vremščica (pa na vrh Vremščice ravno ne bo prišlo veliko ljudi, saj je treba hoditi cca 1h).

Mojca je takoj za, saj bo Meta z nekaj člani družine in njihovimi prijatelji rada malo pohodniško aktivna, jaz pa zagotavljam backup z LCjem (saj sem že Jeanu & Ani zagotovil dovoz čim bližje vrhu, za dostavo opreme – in krajšanje hoje mali Leji na minimum).

Okoli 16.30 se na Vrhniki z Mojco uskladiva, da ona počaka žlahto in prijatelje, saj bo treba z 2 avtoma, jaz pa se odpeljem z LCjem do Postojne. Okoli 17h naložim Jeana & Ano & Lejo & Misty in dol do Senožeč in po makadamu najprej na Spodnji start, kjer že parkira Mojčina ekipa (brez Mete, ki bo zaradi zemeljskih obveznosti prišla za nami sama…). Pripravljajo se za pohod, mi pa nadaljujemo po malo slabši cesti na Zgornji start, kjer se malo razgledamo.

S veter/burja nabija kar na polno (je pa dokaj topel veter) zato kmalu nadaljujemo, ravno ko pride preostali del ekipe do Zgornjega starta.

Sedaj se dokaj zgleden kolovoz postopno slabša in treba je kar nekaj pozornosti, da se preveč ne zaguncamo ali ne nabijemo na kakšno skalo. Počasi lezemo po položnem delu mimo Čemparjevega vrha, pa v klanec in po naslednjem pukeljču (Bukov vrh) spet malce dol in končno proti glavnemu vrhu – Veliki Vremščici. Na izravnavi pod vršno strmino parkiramo v visoko travo in šavje, si naložimo opremo, da odpešačimo tistih nekaj višincev na vrh.

Pa pokliče Mojca, da je del njihovega dela ekspedicije na robu zmogljivosti in da rabijo podporo. Zakurblam LCja in nazaj dol vigl-vagl po osnutku kolovoza, dokler ne pridem do njih. Naložim “omagane” člane in spet nazaj proti glavnemu vrhu. Sedaj pod glavno strmino vklopim L4 (reduktor) in zapeljem na sam vrh, kjer je že nekaj obiskovalcev, in hitro zaparkiram LCja malo niže, saj imam pošteno slabo vest…

Jean je že postavil fotografsko opremo in čaka na akcijo, obiskovalci pa tudi prihajajo iz vseh smeri…

Ana se z Lejo odpravi do bližnje cerkvice.

Jaz pa malo pofotkam razgled z vrha…

Na Nanosu pa jih je manj, kot smo predvidevali ?!

Ana in Lea se vrneta s sprehoda povsem sestradani.

Med vsem tem dogajanjem pa najprej priropota na vrh štirikolesnik. Nekaj za njim še predelani visoko dvignjeni bolid. In na koncu še terenc, opremljen za Amazonski pragozd in Saharsko puščavo… (slaba vest me je ob tem popolnoma minila in kar žal mi je, da nisem pustil LCja kar na vrhu 😜)

Končno se lahko posvetimo sončnemu mrku, zaradi katerega smo konec koncev tukaj…

Jeanov izbor fotk.

In počasi se show zaključuje

Ob disko muziki iz bolida bodo nekateri ostali na žuru, nekateri bodo nadaljevali z opazovanjem utrinkov, nekateri bomo pa odšli (se odpeljali) dol in domov…

Kogar zanima še kaj več, pa si lahko prebere še Jeanov opis dogajanja tukaj

Že včeraj smo se pogovarjali, da bi danes lahko bila Slivnica in zjutraj res kaže, da bo. Sicer je PP napoved malo splošnega vetra in močna termika (tudi ostale napovedi govorijo o malo vetra, visoki termiki, nevihte pa so možne le v Z in S SLO). Tako se uskladimo za zbor 15h Vrhnika in prepričam še Ukija, da gre z nami na izlet (za šoferja).

Ko se dogovarjamo, pa se že pojavi Emil visoko v zraku nad Slivnico (na 3100 in sprva le nekajkrat “zacuri” do 2000 🙂 ). Ko se peljem na Vrhniko on še kar kruza po luftu…

Na Vrhniki se v LCja presedejo še Mojca, Delux in Potrebuješ in seveda Uki. Na Pumpi v Cerknici se dodatno stlači še Jaroš in v prahu in vročini gor. Pogledi naokoli pokažejo kar nekaj oblakov in razvoja (“ampak še nič kritičnega”).

Začnemo se pripravljati, ko takrat enkrat pristane Emil

Emilov let

Ko smo že napol pripravljeni, pa pogledi po nebesni okolici pokažejo vedno večje pokrivanje in prav grdo temino nad Slivnico. Radarska slika pokaže nekaj celic proti Idriji in za Snežnikom, ki se večajo. Še nekaj časa cincamo po startu, dokler se v smeri Blok ne pokaže siva zavesa – dež.

Začnemo pospravljati, odnesemo robo v LCja in se prestavimo na klopi pred kočo pod veliki senčnik, ravno ko udarijo prve kaplje. Druženje se nadaljuje ob pijači v upanju, da bo kmalu bolje… Pa ni… še rahlo točo doživimo, pa skoraj spet sonce, pa spet zatemnitev,… pa spet dež (radarska slika pa kaže, da celica kar visi nad nami med Slivnico in Vrhniko… pa še kje drugje po SLO)…

Vmes doživimo verbalni napad psihota (ki bi nam na vsak način rad pokazal svojo pištolo…) ob dodatnih zalogah pijače. Na koncu pa pripešači še Emil po svoj avto in se nam pridruži.

Tako nam mine preostanek popoldneva in ko se prevesi v večer, se dokončno predamo (ob še zadnji kontroli starta, kjer se pa veter zliva dol) in poslovimo z Emilom in Jarošem. Preostala petorica pa se dokončno ločimo na Vrhniki…

Danes spet podobno kot včeraj po napovedi (SV, V, JV), pa mogoče malo manj visoka termika, kaj bo zares pa bomo videli. Spet se odločimo za ziher Zavrh, vendar uro prej: ob 16h pri Škorpijonu. Poje je skliceval že za prej (13.30), pa ni dobil kompanjona in je potem sam prišel na start okoli 14.40 in nam poslal pozdravček s starta… in potem kmalu scuril.

Jožetov let

Komentar leta:Tako slabega letenja pa že dolgo ne… [9.8.2026 16:46]

Na pristanku se zberemo še Mojca, ki naloži Potrebuješa, mladega Mateja in gre mimogrede še po Meto, Delux & Nikolina & Sparky pa naložijo mene in Škoberneta. Pozdravi nas še Roman, ki bo nadaljeval iskanje svojega telefona…

Poje je medtem že sam dobil prevoz gor in že dosti pred nami odpešači na start še drugič.

Naša hoja na start je že spet morilsko vroča, kljub rahlemu vetru. Poje je že odletel in se bori nekje pri Peklu.

Jožetov popravni let

Takoj začnemo postavljati, saj je vetra vedno manj, kljub občasnim sunkom. Prva odleti Mojca in pride še zgledno okoli vogala in naprej. Delux potegne tik pred mano, poskuša bolj zunaj, pa gre samo dol.

Sam tiščim v Trebelnik, kar me stane nekaj razmetavanja pred robom, zato pa za robom vsaj malo drži, tako da pridem do Dola kar visoko in se tam začnem boriti za vsak m, medtem ko Mojca in Delux samo zaključujeta svoj glajd v smeri Bistre in nazaj.

Mojčin let

Borisov let

Tudi Potrebuješ in Škoberne se samo pripeljeta v glajdu do pristanka.

Andrejev let

Tomažev let

Sam pristanem po neuspešni borbi za m in podaljšku proti Bistri kot zadnji.

Zoranov let

Matej po videnem raje sploh ne odleti in se pridruži obema šoferkama in kot tretji šofer reši še Pojetov avto.

Medtem, ko mi spodaj pospravljamo, dostavi avto Pojetu, ki poskusi srečo še na Zabočevu.

Jožetov 3.let

Mi pa k Dohtarju na zaključno druženje…