Danes napovedana precejšnja pokritost (visoka oblačnost, mrč) in kasneje šibkejši vetrovi V smeri (pa zgodaj še močnejša burja na Primorskem).
Sprva nimam ciljev (na druženje na Lijak me ne mika kljub vabilu), ko pa Dušan razpiše Zavrh ob 13.30 (vetra 2-3/3-4 S, SV) in se z neuresničene misije z Gorenjske vračata Milanče in Gabor, me spravijo na obrate in ekspresno se zapeljem v Borovnico.
Naložimo se v Štusov kombi (Mojca bo prišla za nami takoj, ko bo lahko) in gor. Hoja z zaresno opremo mi (za razliko od včerajšnjega prijetnega sprehoda) da občutiti, da je res šele 2 meseca od menjave levega kolena; vendar vsi trije hodijo solidarno z mojo hitrostjo.
Na startu pihlja prijetno gor in takoj postavimo. Ko smo že pripravljeni, pride za nami še Mojca.
Prvi grem v luft in z višino grebena pripeljem na Trebelnik, kjer sicer lepo drži, kaj dosti nabrati nad greben pa ne morem (včerajšnji piknik je dodal še kakšen kg na 4 dodatne kg iz zdravilišča 🙂 ), pokritost pa tudi ne pripomore ravno k močnejšim dviganjem. Kmalu se mi pridružijo še ostali štirje. Vrtimo in nabiramo tukaj, potem se premaknemo nad Dol in se tam borimo naprej. Gabor prvi potegne proti Javorču, drugi mu bolj ali manj sledimo, pač glede na to, koliko kdo nabere, ali izgubi.
Ker večinoma bolj zgubljam, kot pridobivam, se kmalu vrnem nazaj in drajsam nad Dolom, drugi štirje pa kakor se komu zdi trenutno najbolje…
Ko se ura napolni, poskušam še nazaj pod Trebelnik, pa nisem kaj dosti uspešen, zato se samo še počasi zapeljem na pristanek.
Zoranov let
Med pospravljanjem se mi pridružijo še ostali.
Milanov let
Gaborov let
Dušanov let
Mojčin let
Med pospravljanjem se pripelje še zapozneli Škobernetov Tomaž (s svojih gospodarsko-kmetijskih obveznosti na Primorskem), ki ga potem Milanče, ob reševanju Dušanovega kombija, zapelje gor na Zavrh.
Sem prav zadovoljen, da sem tudi zaresno opremo preizkusil z novimi koleni 🙂 .
Za danes je sklican KLV piknik pri Mojci in Duletu. Ker je sorazmerno lep dan (V, SV tendenca), je seveda prej treba še leteti in po začetnem tipanju na Telegramu Erzo postavi zbor točno ob 13.33 pri Škorpijonu.
Ker imam itak namen na piknik v tisto smer, se odločim za šoferja (na Zavrhu še ne bi poskakoval z zaresno opremo). Z mojo rahlo zamudo zaradi standardne gneče na AC me pričakajo Mojca, Erzo, Poje ter Nikolina in Boris s Sparkyjem. Ko se začnejo basati v LCja, pa pride še Igor. Še njega stlačimo in vseh 8 (upoštevaje še Sparyja 🙂 ) nas LC odpelje gor v vas, kjer je že parkiran GMSjev bolid.
Opreme nočem vzeti (saj je bilo prej vetra tudi čez 8, sedaj pa nekaj manj, ampak vprašanje, kako bo na startu ob našem prihodu…), z veseljem pa odpešačim z ostalimi na start, kjer nas ob prihodu pozdravi GMSjev start z novo Ikumo3 v idealnih razmerah.
Takoj začnejo postavljati. Sam danes vsem pomagam razgrinjati padala, da malo razmigam nova kolena in se zopet malo “oddolžim” za njihovo dosedanjo nesebično pomoč meni.
Drug za drugim odletijo v idealnih pogojih. Po začetnem curjenju nekaterih, na koncu vsi lepo poberejo nad greben, midva z Nikolino in Sparkyjem pa jih še nekaj časa občudujeva s starta (v takih razmerah bi tudi jaz brez problemov odletel in po videnem tudi lepo jadral, vendar se kljub temu ne grizem preveč, da nisem vzel opreme :-)… ).
Potem odpešačimo (Sparky seveda teka sem in tja 😉 ) nazaj proti vasi, med potjo srečamo zapoznelega Milančeta in z LCjem dol na pristanek.
Midva spodaj še dolgo klepetava, medtem ko druščina drajsa sem in tja in nabira km, saj so danes pogoji res odlični…
Končno Erzo potegne zadnjo stranico in se usmeri proti Ligojni. Ker je ura že čez 16h, ko je bil predviden začetek zbora za piknik (in Mojca z Meto po dopoldonskih napornih pripravah in kuhariji že nestrpno čakata na prve prihajajoče 🙂 ), se odpeljem za njim proti M.Ligojni (Nikolina pa bo počakala ostale, da pridejo dol z neba 🙂 ).
Erzov let
Komentar leta: Silno mi je žal, da današnji udeleženci klubskega in medklubskega piknika v Mali Ligojni niso prepoznali kaj je bila danes disciplina… Disciplina je bila: minimum preletenih 25 km in čimpreje pristanek čimbližje pikniku! [6.9.2025 17:22] Matej Belčič : si kje napisal? https://photos.app.goo.gl/hkiGcrJgawBqJnhz6 [6.9.2025 17:30] Janez Cimerman : Hvala za povabilo.lp [7.9.2025 06:30] Zoran Gaborovič :@Matej: če bi kje napisal, potem najbrž ne bi zmagal 😜
Ko se pridruživa z Erzom gostiteljicama in dosedanjim prišlim, počasi tudi ostali pristajajo po dolgih urah in uživaškem letenju, razsuti po tem delu SLO, vsak v svoji zmagi, ne da bi vnaprej vedeli za Erzovo današnjo “uradno” disciplino 🙂 .
Komentar leta:Pozabil, da je vikend. [6.9.2025 17:56] Andrej Erznožnik : Kako lahko ti pozabiš da je vikend, saj ti si kot upokojenec, ki jim grejo dnevi takole: sobota, sobota, sobota, sobota, sobota, sobota, nedelja, sobota sobota… torej ti maš skoz vikend… [6.9.2025 18:03]
Rudijev let
Počasi kapljajo tudi ostali udeleženci piknika, nekateri s svojimi ali tujimi otroci (pogrešamo le 4 mesečno Jasnino in Klemnovo malčico, ki udeležbo prekličeta zaradi njene prenizke starosti 😉 ).
Ko že mrak pade na zemljo in je gneča že velika in glasna (ob podpori Mojčinega orehovca) in se občutno ohladi (in nas Mojca rešuje z dekami, jopicami in kožuhi… in seveda orehovcem…) pridejo po raznih kombinacijah in zahtevni logistiki (GMS, ->Škoberne -> Milče) tudi zadnji preostali udeleženci današnjega letenja…
Milanov let
Pridejo pa še celo nekateri udeleženci današnje tekme na Kovku (Mojca, Urban).
In potem še do poznih nočnih ur modrujemo in rešujemo letalsko, lokalno in svetovno politiko 🙂 ob neumornih Milančetovih šalah, ki jim ostali le težko pariramo…
Danes je sicer napovedano poslabšanje proti večeru, sicer pa še kar lep dan z ne preveč vetra (dopoldne bolj SV smeri, potem pa obrne na JZ in doda še nekaj termike). Počasi imam že zadosti samozatajevanja svoje želje po letenju (na račun čimbolj varne rehabilitacije): včeraj sem bil s Sandijem na Grajcu in v stiku s padalom, danes pa bi poskusil vsaj otvoritveno kratko letenje, da vidim, kako je sedaj z novimi nogami 🙂 (če ne bom pa vsaj za šoferja 😉 ).
Ko se začnejo dogovarjati za Slivnico in Mega potrdi možnost kasnejše popoldanske soudeležbe z mano na Strmci, ni več dileme…
Ob 13h sem na Vrhniki, kjer se mi v LCja zbašejo Mojca, Erzo, Boris in Štusejev Luka in v Cerknico. Tu že čaka Štusejev Dušan. Preložimo se v njegov kombi (jaz striktno brez opreme, da me ne bi morebitni ugodni pogoji zapeljali v skušnjave, saj želim za prvi let biti čimbolj okreten in z enostavnim padalom = Arriba3) in gor.
Na startu piha idealno, mogoče občasno veter malo ugasne. Takoj začneje postavljati in se pripravljati.
Prva potegne Mojca, izgine desno za vogalom in kmalu začne nabirati.
Drugi je Boris.
Naslednjemu Dušanu ne uspe prvi dvig in ga prehiti Erzo in potem še Luka.
Dušanu pa danes lahko celo jaz malo vrnem (za vse njegove asistence meni), ko mu pomagam ponovno postaviti padalo, da potem hitro tudi on odleti.
Mojca, Boris in Erzo hitro naberejo
in se usmerijo: Mojca in Boris proti Borovnici, Erzo proti Ložu…
Ko že odhajam gor na parking proti avtu, pa pride na start še Emil …
Ko pripeljem Dušanov avto dol do Petrola, Dušan po dolgi in neuspešni borbi že pospravlja spodaj na travniku.
Dušanov let
Nekaj časa spodaj še čakam, ko pa vidim, da je tudi Luka pobral in se usmeril proti Borovnici, se uskladim z Megom in se odpeljem z LCjem proti Strmci (3-4/5-6 Z, JZ, JV).
Mojca pristane v Borovnici, kot se je naročila sestri 🙂 .
Mojčin let
Sky Rider : Hvala, da si pokazala. [5.9.2025 16:54]
Boris kar noče na tla in v širokem loku čez Barje zapelje do BJja, kjer ga pričaka Nikolina.
Borisov let
Komentar leta: Holy Glory malo naokoli. [5.9.2025 16:18] Nikolina Plese : Zmenek pri BJju😃🫶 [5.9.2025 16:11]
Tudi Luka ima tam blizu ciljni pristanek 🙂 .
Lukov let
Komentar leta: Direkt na rojstni dan 🙂 [5.9.2025 16:26] Roman Debevec : Bravo, Luka! Lepo si me prišel pozdravit…✌😉✌ [5.9.2025 16:36]
Emil se drži domačih krajev.
Emilov let
Erzo pa, v nasprotju s svojimi prepričanji, danes tava sem in tja in na stran in nazaj…
Erzov let
Še filmček tega dogajanja:
Medtem se midva z Megom dobiva pod Strmco. Naloži se v LCja in gor, kjer ravno startuje Jaroš, Jean pa že drajsa sem in tja nad dolino.
Kar nervozen sem, ko po dolgih 2 mesecih spet postavljam robo. Pogoji so idealni: lep veterček po pobočju gor, ne pretiran. Le oblaki naokoli se nakuhavajo. Mega mi še pomaga raztegniti Arribo, ko se v tangicah pripenjam.
Ko sem pripravljen, še kar nekaj nervoze, kako bosta ((danes predvsem leva 🙂 ) nogi delali… dvignem padalo iz prve in po obratu stopim v zrak… in vsa nervoza izpuhti 🙂 …
Le malo čuden občutek je, ker mi veter nenormalno glasno šumi okoli glave (nimam ne kape ali podkape in je lahka čelada vsa opletajoča in veter žvižga skozi reže 🙂 …). V rahli curaži zajadram sem in tja (niti se ne trudim kaj nabrati) in po 10 min nežno in previdno stopim na tla brez občutka, da so mi točno 2 meseca nazaj zamenjali še levo koleno :-).
Se oglasi Sandi, da lahko danes prevzamem Maestra2, ki je popravljen in končno tehnično pregledan. Ko sem pri njem, pa ugotavlja, da bi ga bilo dobro tudi malo dvigniti v vetru, da se vse še v letalnih pogojih vizualno preveri. In se potegneva pod Grajca.
Na pristanku sicer nekaj piha in Sandi padalo celo nekajkrat dvigne, vendar sam še ni preveč poskočen, saj je v rehabilitacijski fazi in bi v takem stanju rabil nekaj več vetra za objektivno presojo 🙂 . Kot že ves čas navijam, ponovno predlagam, da greva na (zame) novi start Grajski hrib in da kar zares odleti (jaz pa ga spoznam in vidim kje in kako se pride najbolj enostavno na ta novi start).
Končno popusti (“lahko pa greva na Ambrožarja, ker boš težko gazil po blatnem kolovozu na start…”) in se zbaševa v LCja in gor. Pri odcepu za Stiško vas na levo na gozdno pot in po njej do večjega obračališča, kjer naj bi se avti zaenkrat puščali. Od tod je predvidoma še cca 800m položne hoje po (blatnem in razritem) kolovozu (cca 50 vm) do novega starta Grajski hrib. Do sem po tem kolovozu/vlaki s traktorji vlačijo posekana debla s področja starta in okolice (lubadar itd.).
Preklopim na 4WD, zaprem srednji diferencial in dvignem LCja še za dodatnih nekaj cm… in zapluživa v blato 🙂 . LC se lepo koplje po kolesnicah, ki pa so ponekod res kar globoke… Še kakšen klanček, ki je manj blaten in kakšen večji kamen, ki se mu težko umakneva in počasi pririneva do konca tega razritega kolovoza in se odcepiva na levo na star, nedotaknjen gozdni kolovoz, kjer pa se kmalu ustaviva, saj čez njega leži pravkar podrto deblo.
Obrnem LCja in se peš odpraviva čez gozdiček navzdol še kakšnih 50m na ogromno in prekrasno poseko: novi start Grajski hrib.
Pripraviva padalo in opremo.
Sandi si pripne mojega Maestra2, jaz mu ga malo raztegnem… in odleti.
Malo ga opazujem (in tudi Maestra2 🙂 ), ko zajadra nad menoj.
Potem grem nazaj do LCja in odplužim nazaj do gozdnega obračališča. Po gozdni cesti do glavne in dol na pristanek, kjer še nekaj časa čakam, da se Sandi naveliča “testiranja” in pristane.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 250702 Grmada
Še zadnji dan pred menjavo levega kolena bi rad izkoristil, saj bom potem vsaj x dni na off…
Poje sklicuje za Zavrh, KLV manjša Jata je šla na Smuk, mene pa vleče nekaj uživaškega letenja na Grmadi. Vsaj z Jeanom sva si enotna, da bo danes OK, saj že od jutra po postaji piha lep JV, skladno s celodnevno napovedjo enakomernega VJV (4-5).
Ko odhajam iz LJU, sva še sama, potem se po telefonu pridruži Tomaž, ko Jean razpiše zbor za 14.15 Bale, pa se prijavi še Elmir in nazadnje še Emil.
Po zboru se vsi zbašemo v LCja in skozi vročino in prah do starta. Najprej se nam zdi, da bo OK, ko se razpakiramo, pa samo posedemo v senco: piha nič ali občasno od zadaj, klobasa kaže od vsepovsod, vetrnica na postaji večinoma z leve (kot zadnjič z Megom).
Skoraj uro modrujemo, zakaj nas usoda tako tepe, saj na Zavrhu medtem pihajo sunki S tudi čez 11…
Potem se začnem pripravljati, saj se bo sicer končalo brez letenja, kot zadnjič na Slivnici. Vpet v oklepu in osebni savni poskušam startati vsakokrat, ko vsaj za moment vetrnica pokaže približno gor. Čeprav padalo dobim nekajkrat lepo gor, mi pred robom vsakokrat omahne. Poskušam tudi naprej… enako. Enkrat mi postavi eden, drugič drugi… Vmes postavi tudi Elmir in je prav tako neuspešen – na robu sesuje padalo.
In tako se nadaljujejo poskusi cca 1h. Vmes tudi sam posedim v senci, da me ne zadene kap. Potem pa poskušam tudi bolj diagonalno iz sence, takoj, ko ne piha več od zadaj ali čisto z leve. In mi enkrat rata padalo dobiti lepo nad sebe. Takoj, ko stopim čez rob, pa me močno potegne v desno. Čeprav kontriram z levo komando, že drajsam skozi šavje… ko že mislim, da bom speljal, pa se rob padala zatakne za nepopustljivo vejo in me samo navije in telebnem naravnost dol ob strmem pobočju v krošnje spodaj.
Počasi se zaustavim v jojo guncanju in že stojim na deblu, ki raste skoraj vodoravno ven iz pobočja. Nikamor se nisem udaril, nič ni videti narobe… zavpijem, da sem OK… in neverjetno kmalu so ostali pri meni.
Z nekaj matranja odpnem padalo, ob tovariški podpori po deblu pridem do strmine in zlezem iz zica. Ostali poskrbijo za opremo, sam pa se plazim (pravo plezanje) po skoraj navpičnem pobočju do roba. Fantje obvestijo 113, da ne bi kdo slučajno sprožil akcije… in Mega, če lahko pride reševati padalo.
Opremo in cote za ožet razprostiram po soncu in potem “analiza”, dokler ne pride Mega. Vmes je iz doline prihajkal tudi Peklajev Jernej, ki se, skupaj s Tomažem, pridruži Megu v alpinističnem reševanju padala. Ostali naprej modrujemo v (vroči) senčki.
Elmir počasi pospravi ves ta čas pripravljeno opremo, saj veter še vedno opleta od vsepovsod.
Okoli 18h pa začne vetrokaz vedno bolj enakomerno pihati od JV. Včasih že prav močno. In Elmir spet potegne padalo na plano, se pripravi in starta. Ko stopi čez rob, pa ga samo odlifta v višave.
Naprej se komaj pomika, zato pa jadra sem in tja brez vsakega vrtenja. Ko to vidi Jean, se tudi on pusti odliftati… (medtem spodaj v gmajni še vedno rešujejo moje padalo). Emilu pa “se ne da u luft”…
Elmirov let
Na koncu tudi Emila premaga želja (ga prepričam 😊) in se okoli 18.30 tudi on pripravi. Sunki so tudi 8, ko se z zelo atraktivnim startom tudi on pridruži predhodnikoma…
Emilov let
Gotovo je potekla debela ura, da pride iz gmajne Mega in odhiti po svojih opravkih, za njim pa še Jernej in Tomaž. Počakam, da se tudi onadva pridružita trojici v lepem večernem jadranju.
Jernejev let
Sam pa grem rešiti Jeana na pristanek v Studeno.
Odložim ga pri Balah in gasa proti LJU v priprave za bolnico… na veliko srečo le na planirano operacijo 😀
