Padalska jata

Včeraj je bilo v naših koncih veliko V, SV in dokaj kilavo in sem (smo večinoma) spustil letenje, danes pa je napoved še slabša, saj naj bi bilo kar veliko dežja že od noči dalje, zato niti ne razmišljam o letenju.

Ampak sredi dopoldneva v LJU neha deževati/kapljati in Erzo skliče zbor za ob 14h pri Škorpijonu, saj tudi močnega napovedanega vetra naj ne bi bilo. Prepozno opazim(o) ta sklic in ko na hitro preverim stanje na terenu, postaja res kaže upadanje vetra (3/5 S), PP pa tudi pravi, da po 14h ne bo več dežja… in skličem zbor za 2.grupo ob 14.30. Potrdita Mojca in Milan in še Emil… in še 1.grupa (Erzo, Poje) se prestavita.

V grdem in sivem se zberemo na pristanku (klobasa žalostno visi) in se hitro zbašemo v 2 avta (Emil in jaz v Mojčinega Porscheja), Erzo z Milanom pa še počaka kasnega Pojeta.

Med potjo na start že rahlo na obroke porosi. Na startu komaj kaj vetra. Takoj postavimo (že spet v rahlem rosenju) in v luft Erzo, Mojca, Emil, Zoran in … Poje. Milanu pa je škoda novega Maestra3 in raje nazaj zapre rukzak, medtem ko ostali, med vedno močnejšim škrebljanjem po kupolah padal, odcurimo na pristanek. Na zahtevo prvoštartajočega moram posebej poudariti, da je dotični zaradi hitrega štarta (=prvi) bil tudi prvi na tleh in še pravočasno pospravil robo in tako edini ostal s suhim padalom 🙂 .

Erzov let

Mojčin let

Zoranov let

Emilov let

Jožetov let

Pospravljamo med kapljanjem… in potem še na zaključnoi druženje Pr’Dohtar.

Če bi (lahko) upoštevali Erzov sklic 1/2h prej, bi odleteli vsi in ostali suhi mi in padala, tako pa…

Danes napovedan podoben dan kot včeraj (zjutraj SV, V smeri, okoli poldneva ali ponekod že prej obrat na JZ). Razlika od včeraj pa je, da je zjetraj vse pokrito in to se nadaljuje čez večino dneva. Zato se čudim Erzovemu priganjanju za čimprej na Slivnico: ob 11.05 Vrhnika in 11.30 Petrol Cerknica (potrdijo Majdič, Mega, Sašo in pride tudi Emil), saj veter komaj pogleda v sunkih čez 5…

Skličem 2.grupo za ob 13h na Vrhniki. Mojca, Meta in jaz k Milančetu, Delux k Hribernikovemu Martinu, da na Petrolu pobereta še Nikolino in Sparkyja. Ko se peljemo proti Slivnici je prvostartajoči Sašo že na tleh.

Sašov let

Ostali iz 1.grupe gor še malo taktizirajo, da veter vsaj malo pojača in ko se peljemo skozi Cerknico, so nekateri od predhodnikovže v višavah.

Ko začnemo na startu postavljati, pa veter tukaj že začne mešati v čudne smeri (nekajkrat tudi dol, pa V,…). Vendar se slej ko prej popravi zopet po startu gor.

Medtem je Mega že doma na kosilu.

Megov let

Prva iz 2.grupe odleti Mojca, potem jaz in še ostali.

Kar nekaj časa se lovim pred startom, da malo bolj zunaj vdenem steber dneva skupaj z Milčetom in Deluxom. Dviganje je z višino vedno močnejše (tudi 5+). Prvi pobegne iz dviganja Milče, ki se potem še nekaj časa bori vedno nižji.

Milanov let

Z Deluxom vrtiva dokler komu še gre gor – sam padem ven malo pod 2100 in se zapeljem v curaži (standardno) nazaj v smeri Borovnice (standardno). Nad Špičko še naredim lep popravek višine do 1900, potem pa me z -4 začne splakovati v borovniško dolino. Naslonim se na pobočje Prižnice, pa se splakovanje sicer zmanjša, ampak uporabnega dviganja pa ne dobim. Niže kot sem, bolj čutim SZ/dolinc, ki piha v ta kotel pri Zabočevem. Poskušam še rešitev na Planinci, pa lezem samo še 15 naprej in moram priznati poraz na travnikih Dražice. Tik nad tlemi in na tleh pa veter kar pometa…

Zoranov let

Ko pospravim, dobim prvi štop do borovniškega Petrola in ko nekaj časa neuspešno čakam na naslednjega do Vrhnike, zalaufa avto domačin s katerim kramljava pred hišo, kjer štopam.

Ko se peljem proti LJU, je tudi Mojca že na tleh in se že vozijo proti Vrhniki.

Mojčin let

Vendar se Meta in Mojca ustavita na Vrhniki zgolj, da odložita Milančeta, potem nadaljujeta proti LJU, saj gresta še po Deluxa, ravno ko sam že parkiram doma.

Borisov let

Erzo je po ovinkih končal v Sodražici.

Erzov let

Emil se je držal svoje okolice.

Emilov let

Tima pa kar ni bilo mogoče spraviti na tla…

Timov let

Andrej Erznožnik : Mati Slivnica ti je silno, pehar napolnila obilno [12.4.2026 17:21]

Zjutraj se vsevprek pogovarjamo kam, pa kaj, pa kako bo obrnil veter itd. (zjutraj SV/burja, ki v Vipavski na hitro obrne nekaj po 12h na JZ). Na koncu vse kombinacije preseka Milanče z objavo za 14h Škorpijon.

In se Mojca, Meta, Berto, Milanče in jaz zbašemo v Mojčinega Porscheja in gor. Meta nese Mojci rukzak na start (po poti še čutimo veter), kjer pa piha le še 1-2/2-3 S v sunkih, ki so vedno bolj redki.

Bojimo se, da bo kmalu obrnilo na JZ in bo kvečejmu še slabše, zato hitimo. Mojca je prva in odleti iz prve…

Mojčin let

Jaz kot drugi vsaj 4x dvignem Maestra3, pa je vsakokrat preveč ohlapen, da bi se vrgel čez rob. Meta mi vmes potrpežljivo namešča padalo, da se končno vse poklopi s sunkom vetra in se po obratu le lahko vržem čez rob.

Zoranov let

Kmalu prileti na pristanek tudi Berto.

Bertov let

Milče pa se je ob vedno manj vetra vedno bolj matral, da je po nekaj poskusil končno uspel.

Milanov let

Potem gre vsak na neko svojo nadaljnjo aktivnost – jaz npr. pozdraviti Ukija, ki se jutri končno odpravlja na operacijo ramena 👍😊.

Podobno kot včeraj z obratom z SZja na JZ že bolj zgodaj in nekaj več pokritosti (v bistvu je jutranja sončna modrina kmalu zakrita z belim firnkom čez večino SLO). Ker je povsod vetra manj, kot je napovedano se mi zdi Vremščica še najbolj jadralna, drugje dopoldne kaže za bolj se dol vreči.

Ob 13h se na Vrhniki v LCju priključita še Delux in Tomaž (malo vseeno modrujemo ali bi bil mogoče Kovk ali Slivnica ali… saj tudi drugi starti začnejo naraščati) in na Unec, kjer naložimo še Emila (Slivnica bi bila ob jačanju vetra že kar sprejemljiva, ampak jo ima tudi on že pol k….).

Kar hitro smo na zgornjem štartu na Vremščici, kjer je vetra 6/8-10 v beli pokritosti neba. Postavimo in v luft Emil, Delux, Zoran in Tomaž. Prva dva sta nižja, pa se občasno malo dvigneta. Še najvišji je Tomaž, ki jadra kar nekaj nad startom, dokler ne zapelje preveč ven… in potem se ne more več rešiti.

Tomažev let

Kot tudi Emil, ki se še nad letališčem kar nekaj časa trudi, da ne bi pristal.

Emilov let

Delux se med kruzanjem sem in tja v nekem trenutku odloči, da je prenizek in da bo problem z logistiko (nimamo šoferja in backupa in če scurim še jaz, bi to pomenilo hojo gor), zato pristane na dnu vzletnih travnikov.

Borisov let

Jaz pa ves ta čas drajsam okoli starta, pod njim, pa se tudi poberem nekajkrat nad start. In ko se bojim, da mi mogoče ne bo več dano še enkrat dvigniti nad start, izkoristim zadnjo pridobljeno višino nad startom in naredim kar elegantno toplega dinga (čeprav mi ne bi bilo treba, saj bi lahko bil Delux potencialni rešitelj logistike).

Zoranov let

Ko med pospravljanjem pride Boris gor na start in do mene, mu predlagam, da gre še enkrat v luft in odleti, do kamor ga ponese.

Borisov 2.let

Komentar leta: Ni šlo do Kočevja danes. [10.4.2026 15:49] Nikolina Plese : …Kočevje pride k tebi…Še bodo lepi dnevi za Kočevje🌞🪂 [10.4.2026 16:06]

Ko ga poberemo med obema Košanama, podaljšamo v Pivko na zaključno druženje s smokiji v civilni bife (žal nam ne uspe dobiti vojaškega golaža v kantini muzeja, ker je tam vse zaprto). In potem proti domu z vmesno majhno dilemo na Uncu, če mogoče le ne bi šli še na Strmco…

Še en podoben sončen S, SV, SZ dan. Ker je napovedano popoldne obračanje na J smeri višje in mogoče tudi nižje, predvsem pa, ker imam popoldne zemeljske obveznosti, skličem zbor za Zavrh ob 13h pri Škorpijonu (pa še nek mrč se dela v višavah in upam(o), da ne bo preveč vetra ob tako zgodnji uri).

Ko se vozim proti Borovnici, res veter z sunkov 8 že generalno pada. Milče in jaz ob uri na pristanku prisedeva k Emilu in gor. Med hojo na start občasno še kar pihne, ko se začnemo pripravljati pa zmernih 4/6. Seveda pa na desnem delu štarta občasno začutimo kar močnejše sunke (pa tudi popolno brezveterje).

Potegnem hrbtno in v prvo speljem (z majhno kravatico, ki jo takoj rešim). V kotlu me sprva drži, pa že v senci Trebelnika zelo spusti, da me tik na vogalu nekajkrat pošteno butne gor (S izza vogala) in kar popravim višino. Za vogalom je preveč mehurjasto, da bi pobiral (običajno potem več izgubim, kot pridobim), zato zapeljem tesno ob pobočju naprej do kotla nad Dolom. Tu pa spet bolj konkretna dviganja, ki so pa danes bolj sunkovita in razbutana (zgodnja ura). Kljub temu v generalni curaži uspem le nabrati skoraj 1/2 ure.

Zoranov let

Milče se je v vmesnem času bolj ali manj odpeljal na pristanek.

Milanov let

Emil pa je sprva vztrajal podobno kot jaz in se na koncu poskušal reševati na Planinci.

Emilov let

Milče (in Emil) bi šla še enkrat in ker prihaja tudi Tomaž, je logistika rešena.

Emilov 2.let

Milanov 2.let

Tomažev let