Za danes napoved slaba, pa je kmalu v LJU sonce in je treba po zemeljskih obveznostih razmišljati kam iti leteti. Z Milančetom celo kombinirava za Strmco, če bo le veter kaj narasel (LJU sondaža obupna z močno inverzijo pri tleh, vetra skoraj nič nikjer, generalno J smeri). Pa Milanče kar sam zbezlja proti Strmci in okolici, ko se midva z Deluxom še usklajujeva … in posledično dogoriva za Koreno ob 14h.
Ko že štartam od doma, pa pokliče Slavka, da bi lahko šli na Grajca (okoli Krvavca je še krasno sonce, medtem ko se LJU kotlina že prekriva od JZ). Delux je takoj za in pod Grajcem se zberemo Slavka, Boris in jaz. V LCja in za Grajcem gor in po kolovozu, dokler nas (zahvaljujoč goseničarjem, ki vlačijo les) blato ne ustavi (pravi Boris, da je blato tako tekoče, da se še potičke ne bi dalo narediti = kdo je še kdajkoli iz driske lahko naredil potičko !?).
Kmalu smo na startu, ki pa je presenetljivo suh (kljub vlaki čez njega). Sonček še lepo sije po Gorenjski in na naša pobočja. Takoj se, praktično v brezveterju, pripravimo (Boris viteško meni in Slavki razgrne padali). Vmes pride še Sandi in še malo pomodrujemo.
In v luft Slavka, Zoran, Boris (in seveda Sandi) – in že na tleh pospravljamo.
Slavkin let
Zoranov let
Borisov let
Ker smo tukaj s tremi avti, je Borisu in Slavki hitro jasno, da gremo še enkrat gor – ampak sedaj na zg.poseko Ambroža (le jaz malo cincam…).
Ko Slavka zaparkira svoj avto ob potki na start, sem tudi jaz že nakurjen, čeprav se skoraj dela že mrak (in je vsa Gorenjska že nekaj časa pokrita).
Spet Boris pripravi vsem trem padala. Prvi potegnem (raje naprej, saj je tendenca rahlo z leve in čutim hlad tudi na vratu) in srečno speljem čez poličko… in se potem po putru odpeljem proti Grajcu. Ko iz krvavške soteske pod mene pripelje helikopter in mi kar nekaj časa ropota točno pod ritjo (potem na srečo pristane na travnikih Stiške vasi (!?)). Sam pa raje zapeljem nad Grajca in v velikem loku proti Apnu in nazaj na pristanek.
Zoranov 2.let
Boris pristane s svojim padalčkom malo pred mano.
Borisov 2.let (manjka konec)
Slavka pa še jadra, medtem ko midva že pospraviva (spet Boris opravi večino dela 😊) .
Slavkin 2.let
Potem pa Boris podkuri Elektrika in gor. Mene odložijo na kolovozu za Grajca, onadva pa gor po Slavkin avto.
In potem še na zaključno druženje pod Jenkovo lipo, kjer se mize šibijo pod jedačo in pijačo…
Še en prekrasen sončen dan. Veter obrne na JZ in že včeraj se je napovedovala Vipavska. Eni že zgodaj zjutraj lobirajo za Kovk, drugi imamo sprva celo idejo za Nanos, saj po napovedi naj ne bi bilo preveč vetra, termike pa nobene, sondaža obupna … in pričakujem(o) le metanje v dolino.
Pa se izkaže, da veter kar narašča na Kovku (in na Nanosu bo tako verjetno preveč), ko se ob 11.30 zberemo na Vrhniki (pa še Nikoline nimamo za zemeljsko podporo 😜). Tako se nas 5 prisotnih (Mojca, Delux, Erzo in Milanče) zbašemo v LCja in čez Kalce od zadaj na Kovk do starta.
Množica v zraku, veliko tudi še na startu (+zmajarji). Piha idealno 4-5/7-9 in seveda takoj postavimo (hvala Mojca). Drug za drugim v luft med ostalimi.
Sprva je okoli Podrte malo razgibano, vendar vse lepo drži. In potem se samo še vozim(o) nad grebenom do Hublja in do konca v kot (praktično brez vrtenja). Nazaj gre sprva bolj počasi, pa vedno pravočasno dvigne in večinoma nad grebenom vozim spet nazaj na start in še čez.
V drugi rundi samo še peljem nad grebenom, čez Hubelj in spet do konca v kot. Nazaj podobno, kot prvo rundo do Podrte, potem pa s 1000 kar direkt zunaj čez dolino dokler gre.
Zoranov let
Erzo je pred nekaj časa pristal malo naprej proti Podnanosu.
Erzov let
Boris je že po prvi rundi potegnil čez na Nanos, pa mu ni ratalo in že nekaj časa čaka v Fami
V poznih nočnih urah, ko sem včeraj že v postelji, prileti Erzov Telegram “Vabim te na projekte selca golica.. železniki vse dostopno z avtom. Fajn bi blo met 2. Odhod 900? Pol predavanje suša…”. Samo obrnem se na drugo stran in naprej spim. Me pa potem celo noč tlači mora, kaj za hudiča bo zjutraj…
Zjutraj pa megla v LJU in zaledenele šipe in … mraz… Ko se bliža 9h, sploh še nič ne reagiram, pa prileti nov Telegram “Je mrzl, greva 11h ?” To je že bolje in potrdim z opombo o mrazu… in Erzo se strinja za 12h (!?). Nekaj kasneje še Delux potipa, kam se danes gre in čeprav sprva okleva, je kmalu za, da prideta tudi z Nikolino na izlet na sonček (ki je povsod izven LJU že od ranega jutra).
Ob 12.30 se vsi 4je v 3eh avtih zberemo na pokopališču v Selcah. V hribih proti Golici nad Selcami so 3-je že odleteni starti (za nas bele pike). Naložimo se v LCja in po ovinkih gor proti vasi Zgornja Golica. Na srečo Erzo vztraja, da se ustavimo na prvem potencialnem startu na eni od serpentin (medtem, ko bi jaz rinil na najvišjega, kar bi nas peljalo v gotov fiasko…).
Kmalu se pripravimo na idiličnem travnatem hrbtu tik nad cesto. Prvi potegne Erzo in lepo spelje nad robom ceste. Boris mi še lepo namesti Arribo3, ki sem jo razgrnil na kup gnoja (na srečo rahlo pomrznjen) in potegnem naprej še jaz – in tudi lepo speljem.
Popolnoma miren let po putru bogato nad gozdovi v smeri Dolenje vasi in zavoj nad sončno dolino, da na koncu nežno pristanem na travnikih pred daljnovodom.
Zoranov let
Malo za mano pristane Boris ob meni…
Borisov let
in ugotovi, da mu ni posnelo tracka !!!…
Erzo je priletel čez daljnovod do pokopališča.
Erzov let
In že sta z Nikolino pri naju.
Jaz kar rinfuzo robo v LCja in še enkrat gor – naprej na naslednji – drugi start nad vasjo.
Na prekrasen travnik pridemo s ceste od zgoraj za njim in iščemo ob njegovem spodnjem robu, kako in kje bi odleteli. Travnik je zelo položen, na koncu pa žična ograja in nekaj sadnih dreves. Piha pa rahlo z desne (že skoraj od zadaj). Ker tu očitno nobeden ne vidi rešitve se Erzo in Boris odločita, da gresta poskusiti nazaj malo više (ob radioamatersko kučico).
Meni je vse prepoložno, sploh za veter od zadaj in raje z nabranim padalom odpešačim dol do ceste in čez sedlo proti tretjemu startu, ki zgleda precej bolj strm. Medtem Erzo naredi dva neuspešna poskusa, zato obupata in odločijo se, da raje takoj pridejo za mano.
Jaz pa sem medtem preko travnikov zagazil v živoblatni travnik (praktično močvirje) iz katerega se izčofotam in raje pogledam navigacijo do starta, ki mi kaže, da naj grem levo po kolovozu od kapelice naokoli in potem z vrha dol na start.
Po 20min naokoli po kolovozu nad navpičnim gozdom ugotovim, da dol v globino ni nobene poti in raje obrnem. Pri kapelici me že čakajo in potem vsi prečno po res strmem pobočju rinemo proti “startu”. Erzo pride prvi in od daleč vpije, da ne bo kruha. Meni v strmini malo pomaga Nikolina, saj nimam palic, ampak v rokah le nabrano padalo. Ko mi ne gre več, pa pride Boris nazaj in me reši vsaj padala, da lahko začnem uporabljati roke.
Končno pridemo s strani na ta “start”, ki je skoraj navpičen travnik. Vetra za pomoč nobenega, Erzo ne bi niti poskušal, Boris pa tudi ne, saj drevesa nižje zelo omejijo izhod iz poseke – jasno, še en pojetovski start (on je ta start odkril, po njem pa je doslej edini tukaj odletel le še Prevc…). Jaz sem od prejšnje hoje gor (in sedanje sem) totalno crknjen in seveda tudi ne pomislim na odlet. Delux gre nazaj gor po LCja, mi pa se po stmini dol skoraj odkotalimo do ceste…
Ker peljemo dol mimo našega prvega (realiziranega) starta, se Boris še enkrat pripravi, da bo njegov let in s tem start res potrjen.
Borisov 2.let s tega starta
Ko ga poberemo spodaj v že popolnoma zasenčeni dolini, pa Erzo čez dolino na še sončnih pobočjih že vidi naslednjo možnost- start Kališe-vas.
Hitro smo gor, saj časa že zmanjkuje, ker se sonce že spušča za hribe. Spet dokaj položen travnik, na koncu pa žična ograda. Ker že piha rahlo od zadaj, mi je jasno, da to zame ni. Erzo se hitro pripravi in potegne in… za minimalca spelje čez ograjo (moram popraviti in citiram Erza: “ni šel za mišjega ćez, ampak ga je dobesedno preskočil kot pač to zna, kot tekači v teku čez ovire“).
Erzov let
Borisu od prve ne uspe, po ponovnem postavljanju pa lepo spelje čez ograjo.
Borisov let
Z Nikolino greva še na sosednji travnik, ki mi je deloval bolj obetavno, pa je v resnici terasasto pobočje, ki z rahlim vetrom od zadaj ne daje nobene šanse.
Tako se odpeljeva dol do pokopališča, kjer naju pričaka Boris. Erzo je že odšel v Železnike na prireditev (medtem je tudi nekaj udeležencev odletelo z Ratitovca in smo jih videli v zraku), mi 3je pa (s postankom na kavici v praznično razsvetljeni Škofji Loki) naprej proti domu…
Danes pa čudovit (in mrzel) dan z malo manj SV vetra v našem koncu (LJU sondaža slaba, z inverzijo okoli 1000, burja še vedno močna). Jože že zgodaj razpiše Zavrh za ob 13h in počasi se s potrjevanjem priklapljamo.
Ob 13h se k Dušanu naložimo še Delux, Bergant, Berto in jaz, v drugem avtu za nami pa Erzo, GMS, Milče in Jože.
Ločeno pridejo za nami na start Igor, Mojca, pa H&F Potrebuješev Andrej z Gašperjem in potem še Ana.
Piha lepo enakomerno 4/5. Prvi gredo v luft Jože, Delux, pa GMS, Erzo, jaz, za mano pa še postopoma ostali, z malo taktiziranja ali pa tudi ne…
In odcurimo pod inverzijo na pristanek (res smo si obetali malo več…).
Zoranov let
Borisov let
Rudijev let
Bertov let
Dušanov let
Primožev let
Jožetov let
Jože Poje : Dopoldan bi bilo pa 10 km… zdaj popoldan pa le 5… [28.11.2025 14:14]
Erzov let
Milanov let
Mojčin let
Andrejev let
Najbolj razočarani se potem odločijo še za eno curažo na Ulovki…
Po nekaj slabih dnevih se po jutranjem dežju malo umiri. Ker se megle počasi dvigujejo, sondaža pa je super (razen kondenziranja po vseh višinah), si zaradi SV vetra obetamo, da se bomo lahko vsaj vrgli dol z Zavrha brez problemov.
Milanče razpiše zbor za 14.00. Poje, Milanče in jaz počakamo, da pride Erzo z GMS, se zbašemo v Erzovo premično ropotarnico in gor (od spodaj je start obetavno viden malo stran od okoliških meglic, tudi po tleh rahlo piha v pravo smer, je pa vse naokoli mokrota z večjimi in manjšimi lužami naokoli po barju…).
Po sluzu in cedečem blatu na start, ki pa je sedaj v megli…
Malo modrujemo in Erzo se počasi začne pripravljati, saj je veterček idealen (5/5,6). Ostali štirje še kar cincamo, dokler se megla le ne začne redčiti. Potem pa tudi ostali pospešimo priprave.
In res se megla spuca do podna.
Prvi odleti Erzo, pa GMS, Milanče nekajkrat neuspešno dvigne zgonjeno Deltico, pa jaz in potem še Milanče in Poje. Vsi se samo bolj ali manj zapeljemo v dolino…
