Padalska jata

Zaradi opoldanske primarne terapije se moram odpovedati zaresnemu letenju (danes naj bi bili čudežno na Lijaku – više močan S, SZ, dober gradient – dejansko stanje pa mi ne deluje tako čudežno in se ne sekiram preveč… pa tudi Milan vidi podobno in sem sploh pomirjen).

In grem pred primarno najprej na sekundarno terapijo na svojo Kižlovko. Krasen sonček, mrzlo kot satan in piha lepo J po griču gor, ko priracam in prihrustam na start (lepo pomrznjeno pobočje).

Cota je rahlo zmrznjena, ko jo postavim. Potegnem, po dveh korakih me že dvigne, da se v lepem letu zapeljem v dolino.

Danes si obetamo boljši dan (bi naj obrnilo v teku dneva na JZ) in ideja je Kovk ali Lijak. Malo taktiziramo, potem Erzo skliče zbor ob 12.10 na Železniški. K njemu presedeva le Milan in jaz. Ker Kovk noče obrniti na pošten JZ, ampak se vrti med S in J okoli 0, Erzo forsira Lijak (zaradi mene bi bili lahko še problemi, kako prigaziti na start in oprema…), poleg tega pa je že vse pokrito (zjutraj pa je bila krasna šajba) .

V Ajdovščini poberemo še Vidmarjevega Jožeta in pod Lijak, kjer čakata Tina in Hlišev Andrej. Še onadva se zbašeta v Erzov avtobus (Tina bo za šoferja in meni v pomoč) in gor in dol na start.

Ko pridemo na plano, še malo piha po pobočju gor, ko se pripravljamo, ugasne. Jože mi razgrne padalo, ko odleti Erzo še z malo sape. Ko startujemo Milan, Jože, jaz in Andrej pa v odletimo popolnem brezveterju. Tina nadzira moj (počasen) start, ki mi v brezveterju uspe presenetljivo dobro.

Ampak vsi se samo v večjih ali manjših vijugah zapeljemo na pristanek.

Erzo in Andrej na Modelarsko.

Milan pa malo naprej od Modelarske v borbi za km (vendar se je danes taktično uštel, saj je najkrajši med člani jate… no, razlike se merijo v metrih 🙂 )

Na uradnem mi Jože takoj priskoči na pomoč pri pospravljanju opreme, medtem pa Tina že pripelje s starta Erzov avtobus.

Danes pa napovedan močan V in tudi dejansko je, brez inverzije z odličnim gradientom.

In ko pridem v dolinico presenečenje, ker res vleče po dolini dol (V, SV), na momente kar močno. Vse lepo poprhano z včerajšnjim snegom in na startu postavim coto (še vedno vso mokro) v levo, pravokotno na pobočje.

Ker občasno pihne tudi po griču dol, počakam na sunek vetra od lovske preže (z V), dobim mokro cotastega Rooka v trenutku gor in potem s pomikanjem v desno dol po pobočju, dokler ne speljem. Veter me najprej močno ustavlja iz V, potem obrnem v desno in se tik nad tlemi odpeljem z vetrom (ki ga je na dnu dolinice dosti manj), dokler gre.

Danes dopolne krasen sonček v LJU, pa nekaj SV,V in močna burja na Primorskem.

Erzo skliče zbor za Zavrh okoli poldneva, žal pa se ne ve, kako je z vetrom na startu, saj je postaja mrtva že kar nekaj časa. No, meni je problem še sneg in dolga hoja na start in vprašljivost mojega odleta, saj bi potreboval res primeren veter, da bi si na Zavrhu upal odleteti v sedanjem stanju. In še logistika za nazaj v vas v primeru, da mi ne rata. Tako pa o vetru ne vemo nič in se raje odpovem vsem neznankam in se odpeljem pod Kižlovko.

Tu pa še vse megleno, vodostaj visok, travniki malo poprhani s cedečim se snegom. Ko prilezem na start, vse blatno-snežno, piha V z leve, tako da postavim coto (Rook je še popolnoma moker od včerajšnjega neuspešnega dogajanja tukaj, ko mi je pošteno pihalo v hrbet) poševno v levo. Ko se vpnem, začne pa kar konkretno pihati z desne (JZ kot običajno tukaj pri generalnem V, SV vetru) po hribu gor.

Malo čakam in ker ta smer vztraja, naberem in prestavim coto za 90st. v desno. In ko potegnem, mi premočeni Rook gre lepo gor in me na mestu dvigne v zrak (prvič toliko ustreznega vetra, odkar zahajam sem). V zraku me kar drži in zadržuje, tako da kljub dvakratnem običajnemu trajanju letenja, stopim na tla približno na isti razdalji.

Danes zjutraj pogledam in mi je nikakva napoved in berem dalje knjigo, ko Erzo osebno pokliče, da je panika za Kovk ob 10.10… Samo toliko se zrihtam, da lahko odbergljam v LCja in gasa proti Vrhniki. Ker je povsod (zlasti više) precej novega snega, se odločim, da gremo kar z LCjem, saj mi je od parkinga do starta še predaleč z robo, sploh po snegu.

Na Železniški k meni še Erzo, Dragan, Dule in Milan in od zadaj čez Kalce na Podkraj. Snežna idila, na Podkraju začne manjša snežna ploha. Cesta lepo spucana do parkinga na Kovku, kjer moramo prebiti odpluženi sneg, da zaorjemo na kolovoz. Frišnega snega 15-20cm, zato zaradi varnosti vklopim reduktor in še špero. Orjemo po celcu in ker običajnega zameta na vogalu ni, se lepo prebijemo do starta.

Smo v gosti bazi (megli) iz katere vedno močneje naletava. Vseeno zagazimo v celec in do starta (jaz seveda z berglami), kjer se še do roba ne vidi… in nazaj v LCja (Erzo bi čakal, da snežni metež poneha), saj res na polno nametava. Ko z LCjem rijemo nazaj, sta sneženje in megla tako gosta, da občasno, ob splošni belini, tudi špure ne vidim in se orientiram le po količkih in drotu ob strani…

Ko pridemo na cesto, pa je, prej lepo splužen asfalt, že ves pokrit z belo plastjo, da do Cola vozim kot po jajcih.

Dol v Ajdovščino in pod Lijak. Tu se kot šesti v LCja stlači še Kantetov Primož in gor na start, ki se ob prihodu ravno izvija iz megle, saj je bil zgornji del (ko smo gledali od spodaj) še ves v bazi.

Vetra skoraj nič, občasno delno z leve, tako da kar cincam, ali bi sploh začel postavljati. Tako že vsi postavijo, ko le začne občasno pihati gor in Jugo in Stane (Razdevšek) startata (saj sta že skoraj uro čakala na startu v megli). Še sam se začnem rihtati in Dule mi razgrne padalo, ko si natikam težko robo. Medtem odletijo naši in že veselo jadrajo okoli starta. Celo nekaj sončka se pokaže.

Ko sem pripravljen,  kratko brezveterje, potem pa spet pihne gor, da lepo hrbtno dvignem Mentorja in v počasnem obratu vzorčno odletim. Sprva kar lepo dela in pridem malo nad rob, potem začne spet pokrivati in počasi vedno bolj curim v jadranju sem in tja, dokler se ne predam in zapeljem na pristanek.

Primož je že na tleh in mi pomaga zložiti padalo.

Dule je pristal na Modelarski, kjer sta tudi Jugo in Stane.

Erzo, Dragan in Milan za km zapeljejo proti Kronberku.

Andrej Erznožnik : Expedicija 10.10 z Vrhnike direkt na start Kovk z vozilom skozi 15 cm snega in snežni metež – edini v slo tedaj. Megla in sem, kjer ujamemo momente, ko se megle-baza ravno dviguje in nas privzdiguje. Sonca skoraj ni in zapre. [7.1.2021 15:09]

Pa Milan vseeno zabeleži največjo današnjo dolžino.

Andrej Erznožnik : Tud sanjalo se mi ni, da se to lahko zgodi, jaz sem povrtaval, namest da bi se stegnil, ko bi se lahko [7.1.2021 14:28]Aleš Pirš : Sploh ne rabis Kinga da zmagas! [7.1.2021 15:32]Alenka Mausar : Bravo Milan [7.1.2021 17:28]

Ker mora Jugo gor po svoj avto, me z Razdevškom pobereta in gor (mimo modrujočih pod Kronberkom). Jugo odlaufa s parkinga dol na start po LCja, potem poberem ostale (še Duleta na Modelarski) in po radič v Vipavo…