Padalska jata

Zjutraj sicer ne dežuje, je pa vse blatno in sluzasto, ko pridem v Kižlovko. Malo sem napet, saj so vevški dimniki kazali kar nekaj JV, inverzije spodaj pa danes nobene. In res, ko zlezem iz LCja, me sprejme kar nekaj vetra po dolini dol.

Seveda vzamem Rook2 in gor, ves čas z rahlim vetrom v obraz. Previdno postavim, saj je trava čisto mokra. Ko se prvič postavim in vpnem, zapiha od zadaj ravno toliko, da mi posvaljka padalo. Ponovno postavim in se drugič vpnem. Ko je nekaj cca 0, potegnem, padalo skoči gor, pa ga vseeno veter od zadaj prevali v desno.

Ko v tretje postavljam, je padalo že toliko vlažno, da ga rahli sunki vetra od zadaj več ne posvaljkajo. Počakam na naslednjo 0, potegnem in lepo speljem. Vendar me hrbtni veter splakne dol, da nizko nad dolino pristanem še pred LCjem na travniku.

Že zjutraj je Erzo lobiral za Kovk in potem razpiše zbor ob 11.15, tako da iz Kižlovke počasi podaljšam na Vrhniko.

Ker burja na Kovku kar vztraja, je zbranim na Vrhniki (Belčič, Gabor, Dule, Milan, Erzo in jaz) jasno, da gremo na Lijak (Jernejčičev Urban je že doli pri Anji in potrdi, da samo podaljšuje pod Lijak). Z Duletom prisedeva h Gaborju, Erzo in Milan k Mateju.

Erzo med vožnjo organizira Sama, ki pride pod Lijak le malo za nami. Še Gorazd prisede in gor. Od jutranjega sonca in kasnejših ovčk ni ostalo nič in nebo je čisto pokrito (“je že tema”, pravi Gorazd).

Na startu nobenega vetra in le še kakšen samoten optimist poleg nas. Sam začnem takoj postavljati, ostali modrujejo in taktizirajo. Redka obdobja, ko vsaj malo diha gor, so vse krajša.

Ker ne upam na bolje, v nekem (skoraj) brezveterju potegnem naprej in speljem … in se v počasni curaži cik-cak zapeljem na pristanek.

Nekaj za mano pristane Urban (ki je odpešačil gor že pred našim prihodom).

Potem pristane še Milan.

Pa še Erzo.

In Gabor.

Milan lobira za še eno rundo in se hitro dogovori za vožnjo gor.

Z Erzom pa h Gaborju in start proti LJU ravno, ko pristaja Dule.

Milanova druga runda je bila podobna prvi…

Celo noč je deževalo, zjutraj pa že ponehuje. Še malo počakam in v Kižlovko.

Vodostaj je že malo višji, kolovoz blaten in spodnji travniki močvirje. Ker ni nobenega vetra, Rook2 pa sem lepo presušil čez noč, vzamem raje coto Rook.

Ko ga na pobočju razgrinjam, se takoj navzame mokrote (je pa bil kdaj že v dosti bolj mokrem stanju). Počakam, da mi hladen zrak ne diha za vrat, potegnem na vso moč (z zaletom), vendar gre cota (pre)počasi gor, pa se ne ustavim na prelomu, da moram poskočiti (bravo jaz, že zmorem) še na kolovoz, kjer končno speljem. Začuda drži cota še malo mimo LCja.

Nič od napovedanega celodnevnega dežja, naj pa bi po novi jutranji napovedi le občasno malo deževalo tu in tam.

Na poti v Kižlovko ceste mokre (od nočnega padanja), v dolinici so se stopile še zadnje flike snega in je že spet standardno močvirje.

Ko nosim gor, začne komaj opazno rositi. Previdno postavljam, pa se padalo vseeno malo namoči na mokri travi. V dolinici brezveterje (majhna inverzija na 400). Občasno diha gor in takrat potegnem, lepo speljem in se zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Ker pa naj bi bil jutri ves dan dež, raje odnesem Rook2 iz LCja domov na sušenje…

Danes više ogromno JZ in megle do podna na Primorskem, v LJU pa baza sivine spet nekoliko višja.

Je pa toliko nad 0, da se spet vse cedi. Ko hodim po dolinici in po griču gor, se hladen zrak zliva meni v obraz (torej od SV). Ko razgrinjam, pa skoraj brezveterje. Počakam, da mi sapa pokaže odklon na gor, potegnem, lepo speljem in se zapeljem nizko nad dolino mimo LCja do kolovoza.