Padalska jata

V Kižlovki termika že dela, saj sonce sije na polno, ko pridem (danes spet malo bolj pozno).

Ampak pod gozdom piha zmerno gor, po dolini pa nobenega vetra. Postavim, potegnem in sem takoj v luftu. In me kar drži, drži, tako da pristanem daleč čez kolovoz.

Potem pa dogovori za naprej. Kam daleč me ne vleče in pri napovedanem JV in dobri termiki (nad 700, kjer je inverzija, gradient super,) čez ves dan, se mi zdi, da bi lahko bila spet Grmada (ali Zavrh). Pa pride Simon z boljšo idejo: Slivnica, kjer že dopoldan po postaji obrne na J, JZ (termika je že, ampak če je šibek JV, bi to res lahko bilo, pa še baze so napovedane).

Zaradi zastojev po AC grem že zgodaj čez Rakitno, kjer pokramljam z Milanom in Dušanom. Jaz z LCjem sam, Dušan pa s Simonom in ob 14h smo na Pumpi, kamor pride še Razdrihov Sašo. Simon nas vse potegne na vrh.

Ker na startu piha idealno gor, takoj postavimo. Ko smo pripravljeni, hoče Sašo potegniti in začne pihati od zadaj, pa od V, potem pa gre čez štart še dust devil…

Malo se umirimo in spremljamo dogajanje in seveda malo pomodrujemo. Veter vsakih nekaj sekund spreminja smer (nad nami pa se spreminjajo krasne baze, ki verjetno veliko pripomorejo k temu dogajanju). Čelade in puhovke in sedeže imamo odložene, le Sašo je kar nekajkrat pripravljen za start in spet odneha, ko gre kakšen nov dust devil čez start. Na moje padalo se na srečo vrže Simon, ko grozi, da ga bo zavrtinčilo v zrak in tako leti po luftu le listje v vrtincu v višave.

Vsaj štiri ali pet bolj konkretnih dust devilov gre čez štart, da Sašo reče, da ima dovolj in začne pospravljati. Ostali mu počasi sledimo. Ko smo ravno pri koncu, pride Redstar, ki doda še nekaj svojih misli našemu modrovanju in se začne pripravljati. Le en manjši dust devil doživi, pa je mnenja, da se ta faza počasi zaključuje.

Res pa je, da se spreminjajoče pihanje iz vseh smeri obrne v stalen V, tako da nabere svojega Enza3, se prestavi na V rob, potegne in … odleti. Daleč ven se zapelje, dobi lift v višave in je po nekaj krogih visoko nad nami.

Ostali se malo gledamo, potem pa Sašo začne spet odpirati rukzak, ko začne enakomerno lepo pihati gor (J, JZ). Še Simon mu sledi in tudi Dušana potegneta. Sam nimam energije za še eno proceduro razpakiraj/pakiraj (pa čeprav bo vmesno letenje), zato se javim za šoferja.

Fantje postavijo in v luft: Sašo, potem Simon in čez nekaj časa (ko lep JZ veter že začenja jenjavati) še Dušan.

Simon in Sašo pobirata z zanosom zunaj v levo proti Grahovemu in se potem zapeljeta mimo starta naprej. Vidim, da Simon tone, ko se odpravim v avto.

Ko pridem na Pumpo, pa na LiveTrack vidim Dušana že proti Rakitni, Saša pa na 2000 nad Cerknico. Ne vem, kaj narediti, ko pride Simon izza vogala. in zadeva je rešena, tako da se posloviva.

Roman Debevec : Bravo, Dušan!!! Škoda, da te “kačanija” ni prepoznala…😃 [21.8.2021 19:44]Zoran Gaborovič : Bravo Dušan, spet proti domu (oziroma proti piknik lokaciji)  [21.8.2021 19:57]

Ko sem že doma, se javi Sašo, da je pristal…

Roman Debevec : Dobr ti tole vandraš po Dolini vaši…👍😃👍 [21.8.2021 19:35] Zoran Gaborovič : Ti, tale zic pa kar sam leti  [21.8.2021 19:59] Sašo Razdrih : Čudno je bilo to danes, ko pridemo gor vse v redu, potem se vrstijo DD tako, da že obupamo. Pa pride Red Star, pa pokaže, da se da. No pa gremo ponovno v akcijo. V zraku včasih občutek, da se bojujem s tistimi DD od prej, a ko vidim Dušana gori visoko, grem probat ponovno, pa dela vse, vsak oblaček, vse v redu. No, hvala ekipi (Simon, Dušan, Zoran, Tomaž), brez vas tega danes ne bi bilo. [21.8.2021 21:44] Sašo Razdrih : …še to; gori višje SZ, nižje pa JV – verjetno bi se kdo “spajsal” nazaj v cerkniško dolino, jaz si nisem upal. [21.8.2021 21:47]

Danes uspem priti v Kižlovko zgodaj, še pred terapijo. Malo pred osmo sonček sramežjivo posije čez grebene in tu je jutranji mir in tišina.

Pod gozdom pa me že pričakajo prvi žarki. Postavim. Čutim rahlo dihanje po pobočju gor, ko potegnem.

In me vzame šele po nekaj teka, zato pa drži kot po maslu nad dolinico. Drži kot v najboljših časih, daleč čez kolovoz.

Drugače so podobne razmere kot včeraj, z lepim JV čez cel dan. Niham med Planinsko Grmado in Zavrhom, pa se po posvetu z Jeanom odločiva za bolj pozno Grmado. Dogovorimo se za 14h, vendar odidem iz LJU že dosti prej, saj je J in Z LJU obvoznica zabasana še nekaj čez Brezovico že ves dopoldan (nesreča pri Brezovici), na Vrhniki pa ni uvoza proti KP.

Tako potujem čez Barje in Borovnico do Vrhnike in po stari cesti skozi Logatec na Planino, kjer že čaka Dušan s Simonom. Tudi Berto je tu. Nekaj za njim še Razdrihov Sašo, pa Mlakarjev Miha in na koncu še Jean. Dušan in Miha nas zapeljeta gor in na start, kjer s prekinitvami lepo piha.

Takoj začnemo postavljati (Jean, Zoran in Miha). Ostali se pripravljajo bolj počasi ali čakajo (Berto in Simon sta prvič tukaj). Jean odleti, potem pa asistirajo že meni.

Prvič lepo hrbtno dvignem, pa ne uspem po ravnem dovolj hitro do roba, da padalo klavrno uplahne.

Drugič potegnem naprej in gre padalo lepo nad mene in ga kar tiščim do roba, pa kar nekako ne drži in ko se vržem čez rob, kar potonem proti šavju (se že vidim na grmovju), pa sunkovito zagrabi in speljem. Poskušam levo, pa komaj kaj piskne. Potem zavijem na grbino desno pod startom, kjer lahko naredim nekaj zavojev, pa se mi zdi, da padalo ni, kot bi moralo biti. Pogledam v kupolo in vidim suho tečno rožo, ki drži najmanj 5 ali 6 štrikcev kot v zvezdo (A, B, C linije) malo levo od sredine… Zdaj razumem čudno obnašanje… Poskušam rešiti z nekaj potegi različnih štrikcev, pa nič. Potem pa samo še previdno odpeljem na pristanek, kjer pa me kar noče spustiti.

Malo za mano je startal še Miha, ki pa je že navil v višave. Ostalih kar ni še nekaj časa, ko začnem pospravljati.

Potem le starta Dušan, nekaj za njim še Simon in začneta po začetnem drajsanju lepo nabirati. Sam imam dovolj eno postavljanje in pospravljanje zaresne robe dnevno (da ne omenim dodatka kaskaderskega starta), tako da me ne mika še enkrat gor.

Ko se odpeljem, mi Berto javi, da je vmes nekaj časa pihalo dol in so že mislili pospraviti, pa je to uresničil le on, ki pelje Dušanov avto dol.

Ko sem že v LJU, se oglasi Simon iz Hruševja.

Dušan je odletel čez Nanos v Vipavsko.

Komentar leta: Vsega pomalo-težko pobrat,potem v zraku poezija,v Vipavski pa rodeo-naužitno.Skratka zelo zadovoljen z današnjim dnem. [20.8.2021 16:47] Berto Prodan : Super! [20.8.2021 18:01]

Tako tudi Sašo.

Miha pa je zaključil krog na vrhu hriba med Strmco in Grmado (pa ne ravno pri svojem avtu na startu)…

Danes sem v Kižlovki malo prej in je še vse dokaj mirno (generalno JV, termike še ni… je pa inverzija na 700…).

Na startu pod gozdom občasno pihne rahlo gor . Postavim, potegnem in sem v luftu pred prelomom. Najprej lepo drži, potem pa začutim kontra veter, ki me hitro spusti.

Manca si je danes zaželela na Gorenjsko na Krvavec in glede na napoved ji ni za oporekati. Mene sicer vleče na Zavrh (kjer naj bi bilo podobno, kot včeraj, z malo manj vetra), ampak ker je tudi Milana prepričala, ne gledam preveč napovedi in potrdim tudi sam, saj na Krvavcu nisem odletel že celo večnost.

Ob 12h sem pod Grajcem. Pridejo drug za drugim še Berto, pa Milan in Manca. Za Krvavcem se sicer pokriva in bi skoraj zapadli v modrovanje, pa začnem priganjati in se zbašemo v LCja in gor do hotela.

Sprehajamo se med kapelico in startom pod hotelom in ker spodaj le piha več časa z leve (sicer zelo spremenljiv veter), se (nekateri že napol pripravljeni) prestavimo (no, jaz samo sebe, ker mojo robo nosi enkrat eden, enkrat drugi…) h kapelici (zase namreč ugotovim, da bom imel tu manj problemov).

Milan mi razgrne padalo, sam pa sem precej nervozen na tem razdrapanem pobočju. Najprej hočem hrbtno, pa ni nobenega vetra, zato se obrnem naprej. Ko spet pihne malo gor, potegnem in lepo speljem. Desno pod hotel, kjer dobim neko razrukano dviganje ob pobočju. Kar matram se, da naberem nad hotel in ker je zadaj proti vrhu Krvavca vse zabasano in temno, grem iskati bolj ven, kjer je bolj osončeno. Ne najdem nobenega lepega dviganja, samo rukanje in gonjenje sem in tja. Ko sem že pred Ambrožem, pa za robom na V najdem močan steber, kjer naberem cca 400m. Vidim Milana bolj zunaj na soncu nad Stiško in zapeljem tja. Kar sem vmes izgubil, spet naberem v močnem dviganju, ampak vsega tega razmetavanja imam počasi dovolj in se odpeljem proti pristanku (kamor me pa z Grajca hitro splekne…).

Skoraj hkrati z mano pristane tudi Milan, ki je povsem enakega mnenja glede razgonjenosti…

Le nekaj minut za nama je na tleh Manca, ki pa je mnenja, da je bilo odlično…

Berto se je po naših startih prestavil pod hotel, kjer pa je poskušal startati, pa ga je hrbtni veter ob poskusu prizemljil, tako da je pospravil in pripeljal LCja v dolino.

Še pod Jenkovo na analizo in domov (Milan pa še enkrat na večernega Ambrota).