Padalska jataVčeraj sem tu komaj nabral padalo, ko je butnil piš, danes piha lepo od spredaj, mogoče rahlo z desne. Postavim in čakam na čim manj vetra.
In potem zalaufam po položnem pobočju in lepo speljem in v levo, kjer je drevesna meja najnižja, da speljem le kakšen meter nad šavjem in se zapeljem čez rob v dolino.
Tu sem včeraj začel in končal v plohi. Ko danes parkiram, pa se kaže celo že rahel sonček skozi goste oblake. Čisto slučajno sem na koncu zapeljal še sem, saj bi SV moral tu pihati točno v hrbet. Pa ni nobenega vetra, občasno celo dahne malo gor po (res položnem) pobočju od Z.
Raztegnem in odlaufam kot nor in me vzame in sem tik nad tlemi, da sedem na tla v travo pred blatom zoranega polja.
Danes je pa res že kriza in moram zagotovo nekam iti, čeprav celo noč in tudi zjutraj uliva (ampak na povsem nedoločljive obroke). Veter naj bi ne bil pretirano močan, dopoldan še neke JZ smeri, vendar z občasnim obračanjem od tod in tam…
In se zapeljem na dokaj bližnjo lokacijo na Dolenjsko v bližini Višnje gore, kjer sem že nekaj dni nazaj občudoval orkanski veter. Mimo Grosupljega grem skozi ploho, ko pridem na (položen) startni travnik, pa je še vse celo (skoraj) suho. Naštimam se in ko hočem vzeti padalo, se ulije.
Malo čakam, potem se odpeljem na naslednjo (tudi že ogledano) lokacijo. Tu pa le nekaj rahlih kapelj (čeprav je trava pošteno mokra). Žal piha v občasnih zmernih sunkih z desne. Postavim in potegnem v brezveterju in speljem. Vendar me le malo niže sunek vetra z desne od zadaj odloži na tla.
Še enkrat gor in sedaj celo ne kaplja več. Počakam še na brezveterje in zalaufam in speljem in se zapeljem dokler gre.
Naberem in po LCja. Zapeljem naprej na ogled naslednje lokacije, ki se mi tudi zdi, da bo. Najprej brez robe na start in kaže OK. Vrnem se po Rooka in na start. Postavim in čakam, saj sedaj že rahlo piha od zadaj v hrbet. Potem vedno močneje, zraven pa se temni oblaki valijo od zadaj. Ko zagrabi padalo piš, ga nekako naberem in v LCja.
Sedaj pa nazaj na prvo lokacijo, saj v tisto smer kaže dosti manj oblakov in celo nekaj lukenj modrine.
Z robo na vrh travnika in postavim v rahlem kapljanju. Potegnem prvič, pa ga sunek vetra podre v levo, kapljanje pa se spremeni v ploho. Poskusim še drugič potegniti, pa se popolnoma premočen Rook komaj dvigne od tal. V nalivu v LCja in domov.
Mimo Grosupljega že sije sonček (vendar v LJU spet dež)…
Že kar nekaj časa je poteklo od ideje, da postavimo vremensko postajo na Zavrhu, da nam ne bo treba v živo preverjati dejansko stanje vetra na startu.
Po več ogledih in predlogih, kje naj bi stal drog s postajo smo na koncu dorekli “kompromis”, da postavimo drog na levem delu starta, na skalnatem robu. Za to odločitev je prevagalo dejstvo, da bi na najvišjem delu na pomolu na desni morali postaviti drog (moja ideja, ki sem jo vztrajno in trmasto zagovarjal…), ki bi moral biti višji od okoliških dreves, to pa bi pomenilo konstrukcijo, ki bi bila bistveno dražja in tehnično dosti zahtevnejša. Resda bi zato imeli postajo, ki bi bistveno bolj realno kazala veter iz vseh smeri, na dokončno izbrani lokaciji pa V in JV vetra sedaj postaja ne bo realno kazala. Vendar smo se na koncu strinjali, da se bomo izkustveno že prilagodili podatkom tukaj postavljene postaje…
Bilo je tudi kar nekaj idejnih rešitev projekta. Med zadnjimi se je posvetom in ogledom na lokaciji (seveda smo vse te naše “oglede” vedno povezali z letenjem) priključil še Pojetov Jože, ki je na osnovi idej v oblakih in besedi izdelal prvo konkretno slico. Za detaljne načrte ni bilo več potrebe, saj se je potem Jože še “prostovoljno” javil, da skico tudi udejanji. In je nabavil ves potrebni material in brez pomoči kogarkoli vse tudi pripravil, izdelal, sešvasal, pošraufal in na koncu še pobarval na ekološko zeleno.
In ko se je Jože vrnil z zasluženega dopusta v Namibiji, je bilo samo še treba najti primeren dan. In današnji se je pokazal za idealen, saj v močnem napovedanem in resničnem JZ ni bilo realne šanse za kakršnokoli letenje v realno dosegljivi okolici. Tako smo se že včeraj zvečer dogovorili za akcijo in pokazalo se je, da je tudi vso potrebno orodje in stroje zagotovil Jože iz svoje “delavnice”, le 3kW agregat je zagotovil na posodo.
In tako se nekaj pred 9h z LCjem pojavim na Jožetovem dvorišču, odstranim vsa padala v njegovo garažo, potem pa naloživa drog in orodje in stroje in material in skozi Vnanje Gorice po agregat. in naprej na Zavrh.
Medtem se pri Škorpijonu ob 9h dobijo Mega, Erzo in Uki z nekaj dodatnega orodja in na Zavrh. Štusejev dušan, ki je prišel malo prej, pa je kar podaljšal na start, da malo počisti šavje in pripravi teren.
Na parkingu še naložijo nekaj robe v LCja in potem z nekaj težavami (blatna standardna strmina), ki jih obvozim po travniku, z vso robo in Jožetom na start, kjer vse zložimo ven in se lotimo dela.
Za varovanje Jožeta pri vrtanju v skalnem previsu je poskrbela Megova plezalna oprema in Zoran, ki je držal njegov štrik.
Na srečo je Jožetu že kmalu po začetku del zaštekala glava štemarce, da je do izraza prišel tudi Megov vrtalni stroj. Medtem sta Uki in Erzlo lahko šla dol v Borovnico po Ukijevo nadomestno štemarco ter sesalec, brez katerega ne bi mogli odstraniti iz vrtin prahu in drobirja (ki je nastajal z vrtanjem in je sproti mašil luknje) in pripraviti vrtin za navojne palice (in seveda sta pripeljala tudi pijačo, da smo se med delom lahko odžejali).
Naprej pa naj o dogajanju govori filmček…
In galerija slik…
Najprej prva skupina slik
Pa še druga skupina slik…
Na koncu se je Dušan z motorko lotil še nekaj najvišjih drevesc pod startom, ki so nam občasno že začela povzročati nadlego pri slabših startih.
Je pa bil ves dan pošteno vetroven in hladen, kljub soncu, ji se je občasno skrival za drvečimi bazami…
Po končanem delu pa smo se okrepčali še s picami v Borovnici.
Tu spodaj pa je še celoten neobdelan posnetek akcije.
Spoštovani prijatelji Tilna Čeparja!
V težkih dnevih slovesa od našega Tilna nam je v res veliko tolažbo tako številna prisotnost njegovih prijateljev na pogrebu.
Hvala za čudovit venec , PRIJATELJI – PRIJATELJU , katerega cvetovi so še sveži na grobu; za vesele utrinke spomina nanj; za vsa druženja, skupna doživetja, kombinacije prevozov in prijaznosti, s katerimi ste mu polepšali življenje; da ste z njim delili ljubezen do sinjih višav.
Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste Tilna obiskali ob odprti krsti in mu v slovo spustili nanjo pomladni cvet; za prisotnost na pogrebu, izraze sožalja, prijazne besede, za vsak stisk roke in tolažilni objem.
Hvala prijazni roki, ki je pred njegovo krsto postavila fotografijo poleta nad Bohinjskim jezerom.
V Ljubljani 9.3. 2020 Drago Čepar
