Padalska jataŠe skozi Voljčo na lepo travnato bulo na levi strani nad dolino. Odpešačim od cestice po strmem travniku na vrh bule.
Postavim v sveže pognojeno pobočje na vrhu. Spet piha z desne, vendar mi uspe odleteti v prvo.
Dolinc me celo dvigne in zgunca in kar nekaj časa ustavlja, da potem le speljem naprej v dolino in pristanem nekaj pred pokopališčem.
In dovolj zdravljenja za danes…
Sva danes z Alenko rajžala po kočevski okolici, obhodila jezero zraven Kočevja
in nekaj tudi ogledovala za starti. Vse z namenom, da na toplem soncu ubijeva čimveč corona-19 virusov.
Kar na nekaj lokacijah je pihal še vedno močan V (iz napačne smeri), tukaj pa je bil ravno v pravi smeri po pobočju gor. Vsaj na vrhu na startu…
Postavim, namestim zidek v močnem vetru
in se zapeljem v precej razrukano ozračje (rotorji med griči ?) v kotlino spodaj.
Danes napoved močnega JZ, ki čez večino SLO dejansko nabija že od jutra. Ker že dolgo časa želim malo »prezračiti« in povaditi moj Run&Fly, se mi zdi, da bi lahko bil to primeren trenutek za Ženček. Sploh, ko se tudi Manca javi za tja. Popoldne pa naj bi se veter malo umiril in Pojetov Jože računa na večerno uživanje na Kovku.
Tako se spravim v Logatec, kjer je vetra 10+. Malo se družimo z Megom in Manco, »zračim« padalček in hkrati gruntamo njegovo najbolj optimalno pripravo za resno uporabo (da je sedež in rezerva ves čas pripeta in začneš uporabo na lokaciji z natikanjem tangic in ga šele potem izvlečeš iz vreče… v močnem vetru zna biti sicer problem vse lasno tanke štrikce pravilno pripraviti in se vpeti – kot se mi je pokazalo lani na puščavskih avanturah… Megu pa zadnjič na Nanosu…).
Ker je vetra le preveč, kmalu vse pospravimo in gremo še na kratko druženje k Pečjaku kljub korona virusu.
Veter na Kovku ne kaže popuščanja, zato greva po Mančinem odhodu še na bližnje oglede. In tam najdeva ta jez, ki ga je v višino ravno toliko, da sem nekaj trenutkov v zraku in se vsaj malo potešim.
Kovk pa še vedno močan, tako da za danes zaključim(o)…
Danes zjutraj prelep sončen dan (z napovedanim skorajšnjim popolnim prekrivanjem od Z). Veter napovedan Z in celo SZ smeri, LJU sonda odlična nad 700. Milan že vidi 100tko na Lijaku (ker ignorira pokrivanje), pa ga kamere že pred 10h spravijo na realna tla.
Ob 10.45 na Železniški še Manca, Milan in Berto. In nismo več prepričani niti za smiselnost obiska Kovka… Ker želi biti Manca prevozno neodvisna, jaz prisedem k njej in do Anje. Milan pa k Bertu do Unca, kjer oba presedeta k Megu.
Pri Anji se vsi natlačimo k Megu in gor. Na startu vse pokrito in še manj vetra kot včeraj (s podobnimi brezveternimi vložki). Cimermanov Janez je že na startu in taktizira in čaka na kaj več.
Počasi postavimo in v luft: Zoran, Manca, Milan, Mega in Berto in še Janez.
Spravim se sicer nad greben, pa sem pri Podrti spet pod njim, da v kotanji za njo lepo poberem čez 1000 in se odpeljem proti Hublju. Ostali so nižji in pri Hublju še nižji, saj za njim ni pričakovanega dviganja.
Pa tudi jaz sem, kljub vmesnemu popravku, na Hublju v strašni curaži na 800. Mega nizek nazaj, Milan že skoraj za odpisat.
Pobegnem nazaj, pa gre samo dol. Z Megom se boriva na platoju pod Podrto, potem nizek zapelje na pristanek, kjer že pospravlja Manca.
Jaz pa se trudim še nekaj minut nad platojem, potem se predam.
Na pristanku je tudi že Berto.
Milan pa se je rešil pri Hublju, nekaj nabral in se odpeljal čez Vipavo, dokler je šlo.
Manca zapelje Mega po avto in pobegne domov; midva z Bertom počakava Mega pri Anji in skupaj do Fame po Milana in proti domu, vsi kar malo razočarani…
Po včerajšnjem neizpolnjenem Zavrhu Milan že zvečer lobira za današnji Kovk (če le bo…). Napovedan je ne preveč dober dan, zastrt s kopreno in vetrom kasneje iz Z in tudi SZ. LJU sonda slaba z inverzijo na 500 in močnejšo drugo na 1700, vmes nič preveč dobra. Ampak pri odločitvi ali na projekte ali na Kovk, mi prevlada Kovk (vseeno bo najbrž malo več letenja).
Drugih interesentov ni, tako da naju z Železniške odpelje Milan od zadaj čez Podkraj na start (spet se mi od včeraj zjutraj pojavlja zoprna vrtoglavica – kot vsako leto nekje v tem času ?!).
Na parkingu sama in tudi na startu, kjer piha prav lepo (4/6,5 čeprav malo na obroke). Sonček sramežljivo proseva skozi pokritost. Počasi postaviva in na izrazito Milanovo željo najprej jaz. Sonca je že precej več, kot ob prihodu in sunki vse močnejši.
S štarta me kar odlifta v višave in takoj navrtim do 1100 in bolj zunaj proti Hublju. Malo kasneje se mi v zraku pridruži tudi Milan. Čeprav vetra ni veliko, pa je zelo termično in razrukano in je treba ves čas paziti in delati. Tudi više nad grebenom in bolj zunaj ni nič bolj prijazno. Pred Hubljem še enkrat lepo poberem. Proti Predmeji naprej od Otlice ekspresno pocurim pod greben in niti zunaj niti ob pobočju (kjer je res razrukano) ne dobim nič, zato malo pred Predmejo obrnem in nazaj, medtem ko se Milan pelje visoko nad mano…
Nad greben poberem v močnem dviganju do 1200 šele pri Hublju in naprej kar bolj zunaj do starta. Milan javi po postaji, da je na startu že blizu 10 in da ima dovolj in gre na pristanek. Zato se zapeljem kar ven nad dolino (zunaj je že čutiti SZ, ki odnaša stran od Kovka) in mimo Vipave dokler gre. Gre pa do mojega standardnega travnika z nekaj vmesnimi rukerji in guncanji.
Milan je sicer hotel k Anji, pa je zunaj pobral s 300 in vzdrževal neko rahlo dviganje, ki ga je prineslo skoraj do mene.
Pokličem rešitelja Sama, ki naju pride iskati in zapelje na Kovk.
Več kot sem danes pričakoval, čeprav ni bilo uživaško…