Padalska jata

Malo bolj pozno se pripeljem v dolino, kjer je sonček in jutranja rosa že posušena. Na poti gor ugotovim, da že pihne od vsepovsod in občasno kar zašumi okoli robov (termika že dela, više je generalno močan V in močan gradient brez inverzne kljuke).

Postavim in čakam, da pride interval pihanja gor. Pa mi ob prvem dvigu padalo kar odnese v levo in sfedla, da prekinem.

V drugo čakam naslednji interval gor. Enako pihne gor in me po dvigu takoj vzame, na prelomu malo nabije gor, da me desno za robom spusti po liftu dol.

Čutim močan kontra veter, ko nabiram. Ko pa tlačim Rooka 2 v LCja, pa piha v vrat = 180 st. iz druge smeri.

Tudi danes grem zgodaj, da lahko po Kižlovki nadaljujem s primarno terapijo.

Po dolini se še vlečejo meglice in vse je mokro. Spet grem po desni poti naokoli na vrh pod gozd. Hladen zrak se rahlo zliva za vrat.

Postavim, le malo počakam, da vidim (čutim), da tole ne bo kmalu ponehalo in potegnem, kolikor morem. Po nekaj korakih me že vzame in potem drži preko koruze vse do kolovoza in čez.

Za danes je napovedan ves dan dež in res je že ponoči nekaj padalo. Zgodaj zjutraj ga naj ne bi še bilo, pa je že plohica, ko pogledam skozi okno nekaj po 6h. Radarska mi pove, da sem ravno na robu tega naliva, zato se hitro spravim v LCja in v Kižlovko.

Dež res ponehuje, ko se bližam Sostremu in cca 500m, preden zavijem na kolovoz, je cesta suha! Na kolovozu rahle kapljice po šipi. Parkiram spet na začetku polja, kot v starih časih in naravnost gor z leve.

Postavim na svoji prvotni lokaciji, kjer sem začel prve poskuse, saj rahlo piha po hribu dol, tu pa je večja strmina, kot više pod gozdom.

Počakam, da se hlad v vrat vsaj zmanjša, potegnem in lepo speljem in se odpeljem še čez kolovoz.

Ko se peljem proti Sotremu pa spet dež. Res sem bil na samem robu dežnega oblaka…

Eno uro prej kot včeraj. Je malo bolj sveže, pa vendar termika že dela (inverzija med 700 in 1000, JZ).

Ko postavim pod gozdom, piha enakomerno rahlo gor. Ampak, ko potegnem, me noče in noče vzeti skoraj do preloma. Potem pa me vseeno drži čez koruzo prav do kolovoza.

Zdaj pa zares. Seveda me vleče Slivnica (sploh po včerajšnjem sončenju, ko so na koncu vsi ostali lepo odleteli…). Napovedan je zmeren JZ, ki bo popoldne jačal. Skupaj z napovedano termiko bo mogoče že kmalu (pre)močno. Uki je za, še Turčin bi šel in smo zmenjeni za 11h na Vrhniki.

Zastojev ni na J obvoznici (predhodno preverjeno) dokler seveda jaz ne zapeljem mimo izvoza Rudnik (sicer bi šel ven in čez Barje, kot to počenjam zadnje dni…). Potem pa spet zagozda na Kozarjah, ki se začne z majhnim karambolčkom za pumpo na J AC. Tako stojimo in lezemo mimo pumpe vse do Loga, ko se pretok počasi sprosti (vmes skupaj štirje karambolčki z dvema polovičnima zaporama ceste in zlivajočo gnečo z Z obvoznice…). Turčina preusmerim pravočasno z AC, tako da gre čez Barje in Rakitno.

Uki me čaka pol ure na Vrhniki. K njemu in po stari cesti do Logatca (ker prej ni uvoza na AC…), da naju Turčin že kar malo čaka na Pumpi v Cerknici. Še on k nama in gor. Med dogajanjem se je pojavil Erzo z nervoznim poizvedovanjem kam gremo,… kakšna je trenutna situacija,… prihaja tudi on (seveda, željan je letenja, pa še serijo rešuje 🙂 ).

Na startu piha idealno gor (čeprav na momente pihne s strani in bolj močno, zaenkrat brez dust devilov). Takoj začnemo postavljati. Turčin se obira (čeprav bi ga rajši imel za sondo), Uki mi pomaga raztegniti in asistira. Tako sem prvi pripravljen na standardni strmini. Postavim zidek, ob prvem hrbtnem dvigu pa padalo veter postavi po Z in seveda ga podrem.

Uki me kar nažene dol na plato, kjer pa prbija vedno močneje (sunki že čez 10; jaz pa nervozen, saj imam tam, na ravnem delu premalo moči za poriniti naprej). Ko za moment manj pihne, poskusim. Drugi hrbtni dvig mi po obratu uspe speljati (ampak baje me je Uki porinil od zadaj).

V zraku me najprej samo dviguje, desno proti koči drajsam in iščem pravi steber, pa najdem le razbita dviganja. Medtem štarta Uki, pa še nekdo – aha Erzo, na koncu še Turčin.

Levo pred startom se pridružim Erzu v zanešenem stebru do 1500, pa nazaj nad vrh in po grebenu naprej v močni nasprotni veter, kjer zgubim skoraj pod greben. In končno dobim ostro zanešeno dviganje do 1800, ko mi ga nad vrhom zmanjka in se usmerim proti lepi bazi nekje nad Otonico (sicer so lepe baze že povsod naokoli, ampak ta se mi zdi najbližja).

Pa sem prenizek, da ne zagrabi, ali ne znam najti, saj me samo spušča. Fiasko se nadaljuje in počasi je treba iskati pristanek. Rinem proti Begunjam v vedno močnejši Z in ne pridem do želenih obsežnih travnikov za gmajno, tako da pristanem na enem prej, še pred koncem gozda.

Turčin sporoča, da je pristal pri Pumpi.

Erzo se javi iz okolice Grahovega.

Komentar leta: Včeraj zvečer še v Črnem morju in zdaj že na Slivnici. Zdaj pa spat! [22.8.2021 13:59]Roman Debevec : Lahko noč, Coperfild…!😉 [22.8.2021 16:15]Sašo Razdrih : Lahko noč, pa eno bolho za pomoč. [22.8.2021 17:23]

Kot zadnji pristane Uki tudi blizu Pumpe.

Med mojim pospravljanjem in romanjem dole-gore do vasi Selšček, rešujejo avte z vrha in kar nekaj časa še dremam v senčki, da pride Uki po mene.

In na zaključno druženje v bife v Begunje, kjer Erzo poroča o dogodivščinah v Bolgariji…