Padalska jata

Še preden sem šel v Kižlovko, je Erzo že skliceval za Slivnico ob 10.30. To mi je absolutno prezgodaj. Tudi če bi lahko, se mi je zadnje čase zdelo kasneje vedno bolje, kot prej (razen če je pač začelo pihati dol…). Tako se uskladim z Jeanom in Štusejevim Lukom za 13h na Pumpi.

Ko se tam dobimo in čakamo še Martina, je prva ekipa delno že na tleh.

Luka nas zapelje gor in na startu takoj začnemo postavljati. Martin mi raztegne padalo in natančno preveri vse štrikce (da spet ne bi bilo kakšnega vozla ali vejice). Sprva piha lepo gor in Z z desne, potem pa se navleče koprena in zaduši veter do nule.

Medtem zaključijo še vsi ostali iz prve ekipe (skoraj – razen Suševega Primoža, ki še kar kruza po nebu nekje proti Racni…).

Komentar leta: Je blo treba na višine pazit, če ne bi šlo še dlje.. [13.8.2021 14:12] Aleš Pirš : Bravo Milan. [13.8.2021 14:36]

Komentar leta: Tako nekam živčno letenje. Ob 13.37 me je klofnilo in še naredilo kravato na levi strani, zelo neugodno, z levo roko reševat… Je trajalo kar veliko časa… [13.8.2021 14:23] Aleš Pirš : Ja, se strinjam s pogoji. [13.8.2021 14:35]

Aleš Pirš : Veliko nas je bilo na startu samo gor pa vecinoma sam. [13.8.2021 13:52]

Po več kot uri čakanja (ko že mislim, da bom izdihnil, saj sedim popolnoma pripravljen, pa kot v savni…), pa gre koprena le stran in začne spet pihati.

Čez nekaj časa celo prav gor in takrat potegnem. Pa je v resnici Z, saj me odnese v levo na spodnji plato, tam malo poskakujem napol v zraku in me spet dvigne, ampak naprej ne morem, tako da me Luka potisne od zadaj, da končno speljem. Skratka maksimalno atraktiven start…

Malo za mano je v luftu Martin, potem pa še Jean in Luka.

Desno proti koči in kmalu najdem dviganje. Je pa sunkovito in ves čas ne morem nacentrirati (ozko, ali pa mehurčki…). Padam ven in spet iščem nazaj, da počasi le naberem nad start nad 1700. Pa spet padem ven (takrat se pripelje iz smeri Loža Suša z Enzotom3 in v nekaj zavojih izgine v višavah…).

Malo vzdolž grebena proti Cerknici, kjer vrti Martin in tam končno dobim bolj stabilno dviganje (zgoraj se že delajo meglice in nova baza), ki me spravi čez 2200. Visoko nad mano je Luka, ki še kar navija. Meni pa začne piskati Naviter za omejitev višine in se počasi zapeljem ven. Nazaj na Bloke me ne mika, šel bi proti Rakitni, pa gre preveč dol (sploh, ker je tudi Dušan v tisto smer že prej scuril).

Pa vidim lepo bazo nad Jezerom in se zapeljem tja. Najprej gre samo ekspresno dol, potem pa pod bazo na višini 1100 le dobim neko 0, ki jo vrtim, pa nič ne navrtim. Potem zgubim še to in po nekaj kruzanja nad ostanki Cerkniškega jezera scurim na pristanek pri Pumpi. Na isto mesto kot včeraj, le da je danes minila 1 ura. Pa še pošteno sem se potolažil od včerajšnjega fijaska 🙂

Martin je tudi že nekaj časa na tleh.

Pospravim in do LCja. Z Dušanom rešimo logistiko za Lukov avto, saj ga Dušan že pobira v smeri njegovega pristanka.

Poleg Jeana, ki je še vedno v neznanih višavah, pa gre sedaj na start še tretja ekipa (Emil, Sašo in Škerl še drugič).

Ko sem že skoraj v LJU (kljub zastojem med Logatcem in Brezovico), pristane Jean, ki je danes naredil kar dolg let z nekaj presežniki: bil na 3300 tam nekje pri Ložu, vozil s skoraj 90 km/h in na koncu zaključil 62 km špuro.

Pa še nekaj zanimivih posnetkov je naredil…

Emil je pristal okoli 18h.

Sašo pa kot zadnji še malo kasneje.

Tudi danes sem toliko pozen, da sonce že pošteno pripeka po dolini. Travnik (levo) zgoraj pokošen v nulo in pospravljen.

Pa kljub temu postavim na “novi” lokaciji na desni strani, saj lepo piha gor.

Se pa le malo sprehodim po levem delu, da primerjam konfiguracijo terena na starem delu.

Ko pridem nazaj, se vpnem in potegnem, pa me spet ne vzame takoj, da imam pred prelomom še en poskok. Ostro desno in drži, pa ne tako lepo, kot včeraj.

Kar nekaj kombinacij je za današnje letenje (napoved in dejanske razmere podobne kot včeraj, le nekaj manj vetra v višavah, pa manj možnosti padavin). Mene najbolj vleče na Slivnico.

Najprej se dogovorim z Megom, ki pa potem ne more in bo prišel s Sušem kasneje popoldan. Štusejev Dušan pa potrdi in je ob 14h že na Pumpi. Nad Cerkniškim poljem se delajo prelepe bazice. Dušan zapelje gor. Na startu začnemo takoj postavljati, čeprav na momente pihne dol.

Malo je treba počakati (vmes postavim v zidek ob Dušanovi asistenci), potem pa v prvo lepo dvignem in speljem. Ko pa se naštimam v zic, ugotovim, da me močno vleče v desno. Z levo komando kompenziram, da grem kolikor toliko naravnost (ob tem pa imam podalo v bistvu napol zabremzano). Najprej še nekaj poskušam, pa je kar malo čudno in razgibano in me nekontrolirano premetava. Po nekaj minutah se mi zdi, da je bolje da se čimprej spravim na pristanek, pa še to mi uspe le do začetka travnika pred Pumpo.

Ko pospravljam, vidim Dušana, kako navija pod bazo proti 2000. Potem pa se odpelje – kam drugam, kot domov

Komentar leta:Eden najlepših letov v moji karieri.Poplnoma mirno,nežno,enakomerna dviganja,namakanje baz,predvsem pa znosne temperature na višini.Skratka čista uživancija. [12.8.2021 16:34] Zoran Gaborovič : Čestitke za prelep let… zdaj boš pa že vsakič domov letel 🙂 [12.8.2021 19:21]

Ko sem v LCju na parkingu, vidim, da je tudi Emilova jata tukaj.

Sam ne morem rešiti Dušanovega avta in se dogovorim z Megom, da ga bosta s Sušem rešila po letenju.

Ko se danes ustavim na kolovozu, po inkriminiranem delu travnika (prvotnem startu) ropota traktor. Šef že zgodaj (še v vlagi ?!) obrača pokošeno. Prijazno mu pomaham in mi tudi odmaha (torej samo še da pospravi, pa bom spet tam…).

Sem mislil, da me bo počakal zgoraj in bova kakšno rekla, ko bom postavljal na sosedovi parceli 🙂 . Pa pod gozdom ni več ne traktorja, ne njega, pa tudi brnenja ne (mogoče pa se je ustavil malo više v gozdu in preverja, kje bom raztegnil…).

Sonček dela in piha prav lepo gor. Razgrnem in prav pazim, da ne stopim na njegovo parcelo. Potegnem in me takoj vzame in nizko čez prelom. Desno in kar drži, drži do kolovoza.

Potem pa kmalu začne Erzo priganjati: treba je hitro kam (seveda na Zavrh ob tem V), saj na Vrhniki že nakuhava.

Ob 11.30 k nama z Bertom na Šodr pripelje še Erzo. Suša bo šel neodvisno. Nekaj svojih padal Erzo pretovori k meni in z njim do Škorpijona, kjer Berto pusti svoj avto, k nam pa prestopi še Manca (za kar mora Erzo še kakšno padalo preložiti k Bertu, da naredi prostor…).

Spet sam odnesem robo na start (me pa danes ta vročina kar bolj uniči, kot prejšnjič). Takoj začnemo postavljati, saj je veter ugoden, na trenutke močan. Erzo odleti prvi daleč ven po desni in ga precej potunka, potem pa se levo za Trebelnikom pobere in potem nad grebenom na momente kar stoji na mestu v veter (ki je tam baje S,SV). Zadaj in proti Krimu res nakuhava, nad Barjem pa je v glavnem modro z občasnimi bazami, ki lezejo proti nam. Po Erzovem štartu je močno potegnilo in polagalo drevje in kar nekaj časa trajalo, da se je spet normaliziralo (baza nad nami je počasi zlezla proti J).

Potegne Berto (po nekaj poskusih razmetavanja padala sem in tja po startu – Manca asistira), ki ga po začetnem lepem dvigu spusti globoko v kotlino, da ves nizek pririne na raz Trebelnika, kjer ga odbuta gor. Potem je zame spet lepši (pa ne premočan) veter, da po začetni postavitvi zidka (Manca sedaj prijazno asistira meni) uspem in se odpeljem ven po sredini kotla. Malo me dviguje, malo spusti, vendar pridem najvišji na levo za Trebelnik. Erzo že vozi nazaj nekje pod višino grebena, Berto še vozi v smeri Bistre. Le malo zavrtim, da popravim višino, potem pa presenetljivo drži, da se kar peljem (malo bolj spredaj) do Javorča.

Tam v rahlem dviganju malo drajsam in celo malo nabiram in nazaj proti startu (ne da bi enkrat samkrat zavrtel). Vmes vidim Suševega Primoža, kako se odpelje daleč ven nad dolino in (verjetno) pristane. Peljem le do Trebelnika, kjer pa je že spet (še) dokaj živahno. Ves čas čakam napeto, kdaj bo kje butnilo, ali začelo zaugati, pa je še vedno vse presenetljivo OK (se pa ves čas držim nizko pod grebenom).

Še enkrat do Javorča, tu malo drajsam, pa ne naberem dosti, zato se vidim že pristajati pri Šodru. Zapeljem naprej, pa naenkrat lepo dviganje in zavrtim in naberem v momentu 150m, da se brezskrbo (razen če bo kaj butnilo…) zapeljem čez Vrhniko in BJ na travnik pred Hribi.

Erzo visoko nad mano nadaljuje čez Ligojno v smeri Horjula in potem zapelje nazaj v Podlipsko, kjer ima toliko vetra, da ga rikverca pri pristajanju.

Andrej Erznožnik : Tanarlepše: zadnji steber z 9 (devetimi) štorkljami (alisoimeleregijskosrečanjekernavrhnikijihtolknipress) [11.8.2021 15:18]

Berto pristane po dobri uri pri svojem avtu pri Škorpijonu.

Ko že skoraj pospravim, pripelje mimo Gabor iz službe (ki se mu sicer zelo zelo mudi). Ker še nisem gotov, gre najprej po Erza nazaj v Podlipsko, potem pa pobereta še mene in na Šodr.

Manca pa, ob vsem opazovanem in videnem, sploh ni letela in je rešila Erzov transporter do Škorpijona. Hvala Manca. Hvala Gabor.

Končno po dolgem času spet eno jadranje na Zavrhu namesto curaž 🙂 .