Padalska jataDanes napovedanega toliko JZ čez dan, da sploh ne računam na kakšno zaresno letenje.
V Kižlovko pa približno ob taki uri, kot včeraj. Na startu piha (skoraj enakomerno) rahlo gor in ko potegnem, še lepše kot včeraj. Takoj me vzame, da preletim prelom v ovinku v desno in drži, drži po maslu mimo koruze do kolovoza.
Še dosti lepše kot včeraj !
Danes pa končno spet en normalen start. Malo bolj pozen sem in sonček je že naredil termiko, ki piha lepo gor po griču (čeprav na cikle).
Potegnem in me vzame takoj in nizko čez prelom in desno mimo koruze dokler gre.
Malo potolažen po dolgem zaporedju napetih štartov.
Zdaj pa me mika na zaresno letenje (na Slivnico, ali pa tudi kam drugam…), če ne bo že danes JZ premočan (ker jutri bo definitivno).
Mega je že na hoji gor na Slivnico in bo s starta lahko le javil kako in kaj. Pokličem Jeana, če bi bil za stvar in si dava malo časa, da izveva žive info s starta in še preveriva različne napovedi za druge opcije (Vremščica, Slavnik ?).
Mega javi, da je na startu idealno, Jean je tudi za (čeprav je že malo naveličan vsakodnevnih dolgih letov s Slivnice 🙂 …) in se že peljem dol. Malo pred Pumpo Mega javi s svojega pristanka, da mu v zraku ni bilo všeč in da je šel dol, saj je bilo višje veliko vetra in tudi močna dviganja. Na Pumpo prideta, poleg Jeana, še Emil in Sašo, ki pa ju bolj mika na Racno (močan napovedani JZ na Slivnici po 13h). Ponovimo še Megovo analizo, kar ju samo še bolj prepriča za Racno. Midva z Jeanom pa v LCja in gor.
Na startu piha idealno 5/7-8 JZ, ko pa začneva postavljati, obrne bolj na Z. Niže doli najprej zalepiva mojega (od včeraj preluknjanega) Mentorja 5, potem pa se do konca pripraviva. Danes je Jean tisti, na katerega pade breme meni asistirati, saj mi je, po prvem neuspelem hrbtnem dvigu (veter medtem že pojača in kar dolgo časa čakam na primerne pogoje), treba padalo ponovno postavljati in naštelati štrikce.
V drugo mi uspe in me po obratu vzame kar z mesta, da se potem le počasi guncam naprej, stran od pobočja. Čutim močan nasprotni veter in sem ves čas v istem nivoju z rahlim dviganjem. Jean je v zraku takoj za mano. Ko zavrtim, je močan zanos nazaj, tako da po dveh obratih (toliko, da inštrument pokaže 16km/h generalnega JZ) spet rinem naprej nad dolino proti Cerknici. Na momente butne močno gor, pa tudi močno spusti. Potem pa le dobim neko počasno dviganje nad Cerknico, iz katerega pa padem po +200m in v neuspešnem iskanju naokoli počasi odcurim na pristanek pri Pumpi.
Jean je bil na grebenu precej višji, pa je nad Cerknico vse zgubil in tudi po neuspešnem iskanju zacuril, se poskušil reševati nazaj na pobočju, pa ga je to prizemljilo v Martinjak.
Ko sem pristal, mi je nenaden sunek vetra na tleh vrgel padalo čez zic. Začetni optimizem, kako hitro bom to rešil, se spremeni v uro razpletanja štrikcev. In to tako, da moram celo odpeti gurtne z zica in razpletati po PS…
Končno pospravim in od Pumpe poberem Jeana z njegovim avtom. Potem pa kar čez Grahovo na Slivnico rešit LCja. Pa gre Jean preverit situacijo na start in ugotovi, da je bolšja, kot prej. Čeprav piha idealno gor, me nobena stvar ne spravi, da še enkrat postavljam…
Bom vsaj kmalu doma, si mislim, ko vozim dol in na FS spremljam Jeana, ki lepo vrti in nabira.
Pa obstanem v stoječi koloni tik pred prometno nesrečo pri Brezovici za ves čas, ko Jean veselo jadra nad Cerkniškimi polji (1.45h).
Danes pa grem zgodaj iz treh razlogov: ker nisem mogel več spati, ker imam potem terapijo in ker me zanima, če bodo bolj zgodaj vseeno boljši pogoji kot včeraj kasneje (sicer so podobne razmere, kot včeraj z JV vetrom, vendar tako zgodaj še ne bo nobene termike po dolini).
Res je v dolini popolna bonaca. Na startu zgoraj le bežni prebliski jutranjega sonca (itak je še precej pokrito). Postavim in čakam, da bi v nuli dahnilo gor. Ker ne, potegnem na vso moč in gre padalo lepo gor, pa me vseeno slabo prime, da laufam praktično do roba in se vržem čez.
Malo dlje kot včeraj, ker me vsaj dol ni splaknilo…
Milan skliče zbor ob 12h pri Škorpijonu za Zavrh, kar je zame prehitro, saj imam takrat še terapijo.
Še sredi terapije že zvoni telefon in potem še večkrat, da po zaključku le vrnem klic Erzu, ki že nestrpno čaka na moj prihod (tudi on in Mega sta za kasneje).
Ob 12.45 me pričakata na Šodru in z Erzom gor. Mega mi nese padalo vso pot na start !!! Prva četvorka v sestavi Milan, Berto, Štusej in Grimšič ne morejo priti naproti, saj se namreč že spravljajo v zrak in z več ali manj borbe kmalu scurijo na uradni pristanek.
(Milan pa skriva let…)
No, komu v tem močnem kontra vetru spodaj še to ne uspe.
Seveda zato mi na startu malo posedimo. Občasni sunki termike sicer so močni (splošno pa je 3-4/5,5). Milan sporoča, da prihajajo s pristanka gor (še enkrat leteti… ali pa rešiti avte).
Ko pa se zadaj za startom začne nakuhavati, veter naenkrat precej pojača in pospešeno postavimo. Prvi v luft Erzo (še ob lepem vetru), vendar tudi on po kar nekaj borbe scuri.
Meni na startu pomaga Mega ponovno postavljati, saj večkrat neuspešno dvignem padalo v vedno šibkejšem vetru. Končno se enkrat le poklopi in padalo zadržim stabilno nad sabo (z lepo luknjo zgoraj na sredini) in speljem. Pa gre samo dol. Mi pa uspe pririniti do Škorpijona, kjer še malo vrtim tik nad hišami, dokler ne scurim.
Mega kar nekaj časa poskuša v še večjem brezveterju (baze zadaj so se posušile), dokler na koncu le ne odleti in se po nekaj matranja le nekako spajsa na dovolj višine, da se zapelje do Janezove vasi.
Med mojim pospravljanjem se na pristanek pripelje Dolenčev Domen, željan jadranja… Ker je prva četvorka izbrala varianto reševanja avtov, je Erzov avto na pristanku. Poberem ga pri pumpi, kjer že nabija o letenju na Slivnici (v kar ga po telefonu prepričuje Milan z zaključevanja delovnega procesa na Rakitni, s katerega se bo odpeljal direkt proti Cerknici).
Potem pa Erzo sheca Domna, da bo Slivnica boljša izbira kot Zavrh in da se zapelje do Šodra od koder odpelje še Erza naprej proti Slivnici… kjer pa ni bilo ne kruha, ne iger…