Padalska jata

Erzo mi zjutraj naroči, da moram najprej objaviti včerajšnje zgodovinsko statistično stanje

Zdaj pa nazaj k letenju…

Danes V in burja na Primorskem. Da o sondaži sploh ne govorim (do 1100 v rikverc). Po dolinah megla, ki se le počasi topi. Najbolj navijam za Nanos V, pa vsi mislijo, da bo preveč vetra (pa je potem do 15h znosno…). Ostane Zavrh ali Grmada. In ker je Planinsko in Cerknica v megli, ostane Zavrh.

Danes je po dolgem času v akciji tudi Manca. Erzo bi kasneje (ko se bo malo segrelo in naredil dan), zato je zbor on 12h na Šodru. Prideta Mega (brez telefona in Dule (prevoz na start… pa tudi brez telefona), Erzo pa taktično odpove, ko zares pogleda sondažo…

Pri Škorpijonu pa se naložita v LCja še Manca in Štus, In gor in vijavaja na start. Piha malo, premalo, ampak vsaj gor piha.

Malo modrujemo in dugovlačimo v pripravljanju, potem v luft Zoran, Mega, Manca in Štus.

In drug za drugim odcurimo direkt do Škorpijona.

Ker Dule nima telefona, na postajo pa se tudi ne odziva (jo pa ima…), se kmalu spravimo gor z Dušanom. Kar vsi štirje peš na start. Na startu je še vedno Dule, ki je kar nekajkrat poskušal, pa mu v vedno slabšem vetru ni uspelo. Tudi naša pomoč v brezveterju nima smisla in pospravi. Dušan od zadaj domov, mi pa z LCjem dol…

Še en tak inverzen dan kot včeraj z veliko JZ (predvsem v SV SLO), pokritostjo na Primorskem in sončkom na Gorenjskem. Milan še vedno navija za Gozd in sem za (bomo vsaj na sončku, kaj dosti letenja si itak ne obetam).

Milan skliče zbor ob 12h na pristanku, kjer sva pravočasno midva s Stojanom. Erzo zaradi delovnih obvez pride (mogoče) kasneje. Naložimo se k Milanu (še Matic Dejanovič) in gor.

Na startu lepo (inverzno) sončno, piha ravno prav (postaja zadnje dni ne dela Ok – ne javlja jakosti). Postavimo in prvi v luft Matic, potem pa še malo taktiziramo in si dajemo prednost in: Milan, Zoran in Stojan.

Z nekaj iskanja in poskusov do V roba in tam kar nekaj matrarije, da vsi trije poberemo (Milan že skoraj odpisan v podnu – bravo za to pobiranje) Matic je medtem že zdavnaj izginil proti Storžiču.

Naslonimo se na Tolsti vrh in spet v ostrih dviganjih nabere eden več, drugi manj in potem še obratno. Prvi se odpelje naprej Milan dokaj nižji, jaz pa višji bolj ob pobočjih Storžiča. Prav pomladansko, da je treba kar veliko delati in zategovati. Pod Storžičem, mimo Kališča do Zaplate. Milan obrne bolj zunaj, jaz ob pobočju. Stojan pride, ko se že vračava in potegne še malo naprej.

Nazaj podobno pomladansko do Tolstega, kjer pa se najprej matramo, potem pa gre ob pobočju kar samo gor do roba. Jaz malo više dobim pošteno močan J, ki me dviguje in zaustavlja, čeprav grem čisto stran od pobočja. Obrnemo na Z koncu Kriške in nazaj.

V drugo je na Tolstem že več JV, tako da komaj kaj naberemo in gre Milan ves nizek naprej, jaz pa za njim (najbrž še nikoli tako nizek). Kljub temu pririneva pod Kališče, kjer obrneva. Spet je Stojan za nama višji in gre še malo dlje.

Tudi nazaj le malo vrtim, saj ostra dviganja vzdržujejo višino. Na Tolstem še malo vzdržujem višino, saj čakam na napolnjeni dve uri in potem na pristanek.

Stojan pristane malo za mano. Med letom je tudi malo fotkal tukaj

Milan pa ob Tolstem nabere in se z močnim JV odpelje proti Dobrči, dokler gre.

Na pristanku rešiva logistiko (Stojana zapeljejo gor po Milanov avto in ga gre iskati)…

Erzo pa je zamudil pravo uro in ga tudi višina na šolskem terenu ni rešila…

Še vizualizacija

Danes napovedan močan JZ čez SLO (razen na Gorenjskem) in na Primorskem pokrito. Zato razmišljam(o) o Marčevem hribu ali Buzetu (nižina in pokritost bo zmanjšala JZ…). Po posvetu z Rajkom odstavimo Marčev hrib (kaže na premalo vetra) in obvelja moj Buzet. Rajko je zraven (sam), Erzo z malo cincanja tudi in na koncu z veliko cincanja še Milan (bi šel raje na Gozd, kjer bo sonce).

Ob 11h z Vrhnike mi trije. V Divači priložimo še Rajka v Erzov muzej in dol. Tudi Istra je pokrita, na startu pa že nekaj domačinov postavlja (Andrija, Zec,…). Takoj postavimo še mi in v luft: Erzo, Milan, Zoran in Rajko.

Najprej malo na desno, da poberem nad rob in potem za Erzom proti Raspadalici. Milan nižji tik nad progo v isto smer vedno bolj curi in na koncu v povratku pristane na platoju pod startom.

Jaz do zadnjih skal pred Raspadalico, kjer sem še na višini grebena, vračajoči pa so že nekaj pod njim. Obrnem pri teh skalah in sem že takoj niže pod robom. Tesno ob pobočju nazaj proti startu, kjer Erza čudežno dvigne spet nad greben, jaz pa brez čudeža po nekaj vjuganja scurim k Milanu.

Še en domačin je že tukaj. Hitro organizira prevoz, ki se mu priključiva tudi midva (jaz rinfuzo kar v zicu in s čelado na glavi…).

Ko se pripeljemo gor na parking in se z Milanom zaletiva na start, se javi tudi Erzo iz doline.

Rajko pa se je tudi že prizemljil na platojčku pod startom.

Organiziramo logistiko za Erza, Rajka in ostale in čakava naprej, saj je komaj kaj vetra.

Ob prihodu rešenih ostalih (čez cca ½ ure) pa posije nekaj žarkov in spet malo bolj pihne (vsaj tako se nam zdi).

Zato potegnem, malo iščem sem in tja skupaj z Milanom (ki je potegnil takoj za mano) in scurim na že znano mesto.

Le malo za mano se mi pridruži tudi Milan.

Erzo je prvi potegnil za nama in se odpeljal ob pobočju dokler je šlo.

Še kanadska domačinka Nina se nama pridruži tu gori (ki ji pomagava sneti padalo z brajd) in potem še domačin začetnik (ki nama je prej organiziral tisti hitri prevoz gor), preden pride Erzo s šoferjem Rabičem v svojem avtu po nas.

Ves ta čas pa Rajko jadra sem in tja lokalno okoli starta. Ko pridemo gor, končno tudi on scuri na platojček,

kjer v miru v pospravljanju čaka na naše nadaljnje akcije.

Erzo in Milan hitro še enkrat v zrak. Erzo na levo in izgine za vogalom. Zato Milan v desno in zacuri in ne izgine vse dokler ne scuri na platojček k Rajku.

Erzo pa se pojavi na levi v kotu nad grebenom in potem drajsa in drajsa še dolgo časa, medtem, ko se jaz odpeljem z avtom najprej dol na platojček po Rajka in Milana. In potem vsi skupaj po Erza tik pred Buzet…

S kuhančkom se ogrejemo šele na Črnem Kalu v Viki burgerju…

Danes pa spet zmeren JZ, s pokrivanjem popoldne. Vsi že računajo(mo) na Primorsko, tako da nas le jutranja LJU inverzija, ki je obupna, spravi malo v slabo voljo.

Ob 11.15 na Železniški Dušan, Dule, Erzo in jaz čakamo večno zamujajočega Milana. Vsi k Štusu in od zadaj gasa na Kovk. Dušan nas odloži in zapelje dol avto, da rešimo logistiko s Kraševci, ki tudi prihajajo.

Na štartu jih je nekaj v odletavanju še v krasnem sončku. Takoj postavimo in smo že sami na startu – in v luft Erzo, Milan in Zoran. Dule pa se še v miru pripravlja naprej…

V zraku že začne počasi pokrivati od JZ. Precej dinamično in meni ostra dviganja. Ko se na Podrti spravim lepo nad greben, naprej proti Hublju za Erzom (Milan pa nekaj motovili sem in tja). Ves čas sem bogato nad grebenom in popravljam.

Pri Otlici dobim krasen (močan) steber do 1300 in potem v visokem zavoju pred Predmejo v Čaven (prvič po tej klasični špuri !!). Na pobočju mi že spet piska in vzdržujem višino v trendu navzgor. Nekaj nepričakovanih rukerjev, da me potem pred vogalom Male gore še z -4  potlači dol.

Vendar je za takoj za robom spet postopno dviganje. Mimo Kuclja vedno višje, s 1200 mimo Čavna in potem malo naprej do baze nekaj nad 1300. Naprej proti Lijaku, kjer se srečava z vračajočim Erzom, ki pravi, da od Lijaka naprej nima smisla riniti.

Malo naprej obrnem tudi sam in dosti počasneje nazaj v veter (Naviter kaže bolj ali manj J). Za Zmajarsko gre Erzo nižji kar naprej, meni pa bolj notri lepo dviguje, tako da sem bogato nad Skretom okoli vogala. Za Čavnom dohitim Erza in še enkrat naberem do 1300 (Erzo se nižje spodaj rešuje) in do police pri Modrasovcu. Ker lepo drži se s 1100 odpeljem kar čez, priklopim na Otliški maj in od tam kar dviguje v višave.

Erzo prihaja s Čavna, Milan je pred mano, ko peljem proti Podrti visoko nad grebenom. Kar nekaj se jih zapelje proti Vipavi (tudi Milan). Vprašam »mentorja« Erza za nasvet, ali še enkrat v Predmejo, ali že tvegava čez, pa ne dobim konkretnega odgovora, zato naberem do 1100 in za ostalimi.

Sem višji od drugih in pridem nad Plaz, medtem ko večina ostalih okoli Plaza odstopi in se zapelje dol. Med njimi tudi Dule.

Milan je pred mano (bil nižji od Plaza) pa rine naprej, sam pa tudi naprej, ob pobočju, ki ne da nič. Ob cerkvici Sv.Nikolaja (sem na njeni višini) odstopim in se zapeljem v Podnanos.

Milan pa je imel še boljši glajd.

Erzo se je seveda po videnem in slišanem odločil za nabiranje km na Kovku (še enkrat do Predmeje).

Ko prištopam v Famo k Duletu, je tudi Dušan na pristanku zraven naju.

Milan dobi štop in reši Dušanov avto do nas – pri Fami, medtem ko Erzo še vleče zadnjo stranico ob pobočju Nanosa – dokler gre.

Njega in Turčina poberemo za Lozicami in po stari cesti iz zatrepa doline gor na Razdrto. In domov.

Še vizualizacije naših letov: