Padalska jata

Zdaj pa zares. Erzo je že zgodaj šel z ekipo (Suša, Tilen, Kejžar,…) na Blegoš z velikimi cilji. Mene pa vleče na Slivnico (moja včerajšnja trauma…) in edinega somišljenika dobim v Pojetovem Jožetu, ki ga tudi vleče tja preizkušati svoje rame…

Dobiva se na Pumpi, kjer prestopim k njemu in gor. V zraku so že nekaj časa Turčin, Nevidni s kompanjonom in Blatnikov Robert, ki kroži visoko nad startom (ostali so neznano kje…). Počasi postaviva kar na strmini, saj veter piha večinoma JZ gor in le občasno z Z (neprimerljivo z včerajšnjim nabijanjem Z).

Dva iz rehabilitacijske enote spodbujava drug drugega. Jože mi pomaga razgrniti padalo in mi sekundira. Ko je v cedeči vročini spet čutiti nekaj vetra gor, hrbtno potegnem, se uspem lepo obrniti (ne da bi se spotaknil) in “odlaufam”. Pa se mi padalo kar noče lepo postaviti, tako da speljem dokaj atraktivno šele na koncu pobočja…

Takoj desno dobim dviganje, ki je vedno lepše in močnejše. Malo pred 2000 grem ven (baza zadaj za Slivnico se mi zdi, kot da raste v višino, nad Javorniki pa je tudi ena položena v višino), pa me dviguje še dobrih 100m. Ven nad Dolenje jezero, kjer vrtiva z Robertom. S 1500 nadaljujem v smeri Unca, pravokotno na S veter, ki piha od Vrhnike sem. Še enkrat popravim za Podskrajnikom in proti Rakeku, kjer se z nižanjem zabijam v vedno močnejši JZ, Z. Že gledam prve pokošene travnike proti Uncu, ko 100m nad tlemi le dobim rahlo dviganje, ki ga vrtim, dokler morem – do 1200 (in ne opazim, da se veter z nabiranjem spremeni iz JZ v zanos proti Z…, torej v V).

V prepričanju, da se bom sedaj samo zapeljal v Cerknico, zapeljem v smeri Zelš (do kamor je gmajna najožja), pa me vedno bolj ustavlja V. Ko sem si že res prenizek, samo obrnem in se zapeljem na prej izbrani travnik pred Uncem (do kamor pa imam kar problem priti, saj me nad tlemi spet ustavlja JZ). Ko stopim na tla, je tu brezveterje.

Čeprav sem predčasno scuril, sem zelo zadovoljen, saj je bilo kar nekaj lepih pobiranj, ki sem jih zavestno zapustil predčasno. Po postaji slišim, da je Turčin pristal pri Pumpi

Turčin – Alojz Turk : Nevidni je ugotovil, da se je nad Karlovico zaletel v JV, jaz sem se pa itak samo za njim šlepal (komaj – malo ga sumim, da me je parkrat prijazno počakal 😉 ) [19.6.2021 18:54]

in ga poprosim, naj se organizirajo tako, da rešijo Jožetov avto z vrha, saj je tudi Robert že na tleh.

Pod pekočim soncem se lotim krpanja jastrebovih poškodb od zadnjič. Vmes pristane tudi Jože pri Grahovem.

Jože Poje : Glede na zmožnost rotatorne manšete in v veliko veselje, da so ves čas vsi sklepi na svojem mestu… 🙃 [19.6.2021 15:19]

Erzo pa se javi s Črnega vrha.

Komentar leta: Ko me je še na Godovič nosil vzhodnik, kako naj bi vedel, da je v Črnem vrhu zahodnik 8ms? [19.6.2021 15:27]Franci Reven : Tak naval na Blegoš, sem se kar malo skril😉Si hotu po bližnici? [19.6.2021 18:29]Turčin – Alojz Turk : “Ako može potpitanje”: Zakaj Blegoš, ne Stari vrh? [19.6.2021 19:07]Marko Kejžar : Mar bi krompir oplel 🥔🥔🥔🥔🥔🥔 [19.6.2021 19:15]

Ko končam flikanje, do konca pospravim in takoj dobim štop do Pumpe.

Druščina je rešila Jožeta in se sedaj nacejajo za Mercatorjem. Še jaz se jim pridružim. Končno se toliko odžejamo, da lahko gre ekipa na vrh po avte, z Robertom pa ob pijači čuvava ostalo opremo. Dokler se ne oglasi Kejžarjev Marko (ki je malo prej letel mimo), da je scuril v Žerovnici.

Hitro po njega z LCjem. Nazaj pri pijači sva, še predno pridejo avti s Slivnice. Sedaj pa se javi za reševanje Sušev Primož z Razdrtega.

Tam sta pristala s Tilnom v zaključni borbi z močnim Z.

Komentar leta: Na pristanku pa še en šprint, brazil style [19.6.2021 17:09]Turčin – Alojz Turk : S temile ‘začetniki’ je res križ – pristajajo z vetrom v hrbet … 🤣 [19.6.2021 19:04]Benjamin Nepužlan : Vprašanje časa se glasi murska sobota piran gdaj le biti to in komu uspeti!!??? Srečno najboljši 🇸🇮🇸🇮👍👍 [19.6.2021 22:01]

Kejžarjevega Marka prevzame Jože, da ga dostavi na Vrhniko (kjer nadaljnje akcije koordinira samorešeni Erzo. Jaz pa na Razdrto in potem na Vrhniko na zaključno druženje (preden oni nadaljujejo reševanje svojih avtov izpod Blegoša…).

Naporen dan…

Po jutranji terapiji okoli 10.30 v Kižlovko, saj tega ne smem spustiti, čeprav Erzo že sklicuje zbor na Vrhniki ob 11h in me provocira, da se mudi na Slivnico…

Tisti, ki me razume, ve zakaj, tisti, ki pa me ne, pa mu težko razložim, da je ta Kižlovka zame v resnici rehabilitacija v fizičnem in duševnem smislu: je kratka hoja v hrib… je start… je nekaj trenutkov v zraku … in je pristanek. Vsak dan je malo drugačen: vreme, sneg, mraz, dež, vročina, vlaga… drugačen veter. In vendar je vsak dan v istem fizičnem okolju možno opazovati samega sebe in se primerjati s samim seboj včeraj, prejšnji teden, prejšnji mesec…, občutke, strahove, izboljšanje, (poslabšanje)…

Danes spet postavim Rooka 2 ML in čeprav piha lepo gor, pa malo z leve, me po dvigu kar odnaša v desno, da komaj speljem pred robom. Potem pa me lepo drži še čez pokošen spodnji travnik in čez kolovoz.

Takoj pospravim in za ostalimi mimo Vrhnike proti Slivnici. Vmes me pokliče Škerlov Franc iz Cerknice (Erzo mu da mojo številko in pove, da prihajam sam), da ga mimogrede poberem. Kmalu sva na vrhu, kjer je veliko vetra (6-8/10), predvsem Z, z mešajočimi vložki.

Sam se pripravim spodaj na platojčku. In poskušam s Frančevo asistenco n-krat dvigniti hrbtno, pa me vsakokrat tako ali drugače zvrne v eno ali drugo stran, celo pošlepa. In imam vsakokrat manj energije. Ko Franc obupa nad mano, se sam spravi v zrak, jaz najprej malo počivam in še poskušam, vendar veter ne popušča. Na koncu se predam, prestavim malo višje v pokošeno pobočje, kjer je v bistvu zavetrje in tu še malo zaležem. Medtem ko Franc 2x toplanda, pridejo nepričakovano nekateri člani predhodne ekipe reševat svoj avto: Milan, Igor D in Koc. Malo modrujemo in čakamo, da Erzo in Mega pristaneta tam nekje.

Andrej Erznožnik : Če bi mel jajca se pod cucong se zapelat, ampak kaj ko je naprej še en tak, pa še en, tako pa zraven [18.6.2021 15:34]

Tudi Franc se zapelje v dolino. Fantje se poslovijo, na OLC pa vidim, da je bil tudi Štusejev Luka danes tukaj jadral in imel podobne težave, kot jaz prejšnjikrat.

Luka Štusej : Dopoldanski H&F pred popoldanskimi obveznostmi. A je bil danes NOTAM, da sta me dva sokola tako brutalno spodila iz 1600nmv. Na gnezdo se bosta tezko zgovarjala. [18.6.2021 12:59]

Po jutranji terapiji takoj v osončeno Kižlovko. Ko vlečem robo iz LCja, pripelje traktor in začne obračati seno na spodnjem travniku. Pomahava si, ko jo maham na start.

Termika že dela in rahlo vleče gor, ko raztegujem coto Rooka. Čeprav je vetriča malo, piha precej enakomerno, zato potegnem hrbtno in ga celo v prvo spravim nad sebe. Po obratu pa moram še pošteno potegniti, da me vzame. Pa takoj spusti, da komaj priletim do konca koruznega polja.

Sedaj pa koordinacija za naprej. Erzo je najprej sklical zgodnji Ambrož, potem ga spremenil v malo kasnejšo Slivnico, ko pa sem jaz pripravljen za akcijo, je vse že mimo. Se pa z Milanom in Dušanom dogovorimo za popoldansko Slivnico.

Ob 14h na Železniški Milan prestopi k meni v LCja in proti Cerknici. Tam pobereva pristalo Manco in jo odpeljeva do njenega avta nazaj skoraj do Unca, saj je še malo zgodaj za srečanje na Pumpi, kamor prihajata Sašo in Dušan. Nebo je namreč precej zabasano in se še kar kuha, ko prispeva, zato še malo modrujemo na Pumpi, preden se vsi zbašemo v LCja in gor (saj bomo na vrhu laže čakali na razvedritev…).

Na sveže pokošenem startu (Mega včeraj !!! 🙂 ) prijetno kramljamo in modrujemo in opazujemo nevihto v Loški dolini, ki se le počasi umika proti Snežniku. Erzo objavi let in pokliče, kaj se dogaja…

Komentar leta:Slivnica mi je odpustila moje včerajšnje flirtanje z Moravško: Me klubski kolegi opozarjajo, da bo po eni prognozi – itak so močni v branju napovedi – na Slivnici motnja, ko ne bo termike… in da ne bi šli etc. Ja pa kaj še, mama za to ne ve nič, kaj vse ji pripisujejo…Grem že sam, no pol sva dva, v zraku pa sam. Kos je pred šihtom pokazal da je in to obilno, jaz zdaj po/med šihtom. Itak kuhne in nekako letim okol vsega tega. Lepo je, ko pred Vrhniko v stebru vrtimo 4 kanje, 2 štorklje in jaz.
[17.6.2021 18:58]Roman Debevec : Bravo! Zelo lep “bumerang”…!! 😃 [17.6.2021 16:43]Stane Bajt : Všečno. [17.6.2021 16:43]Aleš Pirš : Te je nagradila ker jo vceraj nisi zapustil  [17.6.2021 17:07]Oliver Biljman : Super👌 [17.6.2021 19:01]Boštjan Zagorc : Opaa. Dons si pa vse notr prnesu👌 [17.6.2021 19:42]Breščak Dušan : Motnja je bila ob 14. Uri.si šel v u zrak 1 uro prej .p🤗👏🪂 [17.6.2021 20:38]Urban Jernejčič : Sem te videl na poti na Kovk! Prekrasno! [17.6.2021 21:27]

Ko mrtvilo na startu le oživi in začne pihati spet lepo gor (na JZ je modro nebo, nad nami in za nami pa še vedno vse zakuhano), smo že skoraj odločeni za akcijo, pa od zadaj spet pride temina in potem se začne ploha. Zbežimo v LCja in dol, čeprav Milan ves čas nabija, kako se bo ravnokar zjasnilo (ura je že proti 18h). Sašo in Dušan se poslovita, midva z Milanom proti Uncu, kjer je vedno lepše.

Pa Milan predlaga še Strmco, saj veter v tistih koncih ni pretiran. Tudi Kurnikov Jurij namerava tja (preveri Milan), zato podaljšam v Lohačo in gor na start.

Vetra je kar nekaj, vendar se meni ne zdi pretirano. Sam nimam nobene volje. da bi postavljal padalo in ga spodaj kmalu spet zlagal, razumem pa Milana. Zgoraj na startu izmeriva 4-7/9,1, kar pa Milana še vedno ne prepriča. Dokler ne pride Jurij, ki začne takoj postavljati. Še Milan se pripravi in v luft Jurij in malo kasneje Milan.

Veter se postopoma umirja naslednje pol ure, ko drajsata sem in tja (vedno nižje). Moti edino paramotornjak, ki se pripelje šopirit iz Postojne in kmalu tudi odpelje. Ko pristaneta, zapeljem dol.

In ko pospravita, se poslovimo z Jurijem in proti Vrhniki

Kmalu v sončno Kižlovko, saj se potem obeta zaresno letenje.

Trava se še vedno suši in še en dodaten travnik je na novo pokošen (žal ne na strani štarta…). Ker je rose malo in dokaj posušeno, vzamem danes po dolgem času Rooka L.

Na vrhu ga postavim lepo na suho in počakam, da pihne gor. Cota gre okorno gor, da me vzame pred robom in odnese nad dolino. Pa me dosti bolj ustavlja in spušča kot Rook ML v sicer podobnih razmerah prejšnjih dni. Tik nad tlemi pa vseeno odnese do pokošenega dela.

Milan skliče zbor ob 10.40 za Kovk (Erzo & Co. so si danes izbrali za cilj Moravško goro…). Na Šoder prideva le midva z Dušanom in se zbaševa k Milanu, ki nas kar od zadaj pripelje na Kovk. Dušan mi nese padalo vse do starta, kjer malo počakamo (čeprav JZ že piha lepo gor), saj je Vidmarjev Jože pravkar pocuril (sicer je danes v višavah nek S, SZ, ki niže čez dan obrača iz JV v JZ). Pride še Seljakova Vesna, sicer smo sami.

Počasi le razpakiramo in v miru pregledamo mojega Mentorja 5: 1. ogoleli štrikec za komando (danes bo še zdržal…) in 2. kakšno škodo je naredil včerajšnji napad beloglavca na Slivnici (Milan trdi, da je to bil gotovo naš avtohtoni slovenski belorepec = postojna); najdemo 5cm raztrganino in luknje od kremljev, kjer se je zasadil v padalo (tudi to danes ne bo preveč kritično).

Potem se pripravimo do konca in ko spet piha lepo gor, potegnem hrbtno in lepo odletim. Malo pred Podrto začnem okorno nabirati in potem mi gre vedno bolje do 1300. Tudi ostali so že v zraku. Na Hublju naberem čez 1500 in se odločim za direkt čez na Čaven (v upanju, da še ni preveč JZ). Drajsanje Kovka me danes ne vleče, čez Mačji kot na Čaven pa tudi ne. Najprej gre počasi dol in normalno naprej, potem pa me zlivajoči veter samo še splakuje in ustavlja, zato raje obrnem. Nazaj grede me še dodatno spušča, da se že vidim spet na travnikih pri Lokavcu, pa potem na 600 le dobim spet dviganje, ki se ga držim še čez greben do 1100.

Milan in Dušan vozita proti Predmeji, jaz pa nazaj proti startu. Malo naberem na Hublju, potem pa na Podrti čez 1600 in daleč zunaj čez Plaz proti Tabli. Ves čas gre močno dol (tudi -2) in šele na pobočju pred Tablo dobim spet močno dviganje. Dušan je tudi že tukaj, nekaj za mano nižji, ko se sam spet bolj zunaj odpeljem naprej. Za Nanosom so grde črne baze, mene pa mika čez dolino na Kras. Nad Podnanosom nabirava skupaj z Dušanom, potem se s 1300 zapeljem proti Vrabčam, Dušan pa naprej proti Hieronimu.

Že se vidim v smeri Senožeč, pa me toliko spusti (pa seveda je teren bistveno višji in so tla že blizu, da o gmajnah ne govorim), da stisnem rep med noge in obrnem. Milan javi, da ga je pod Modrasovcem splaknilo na tla.

Milan Velkavrh : Do Kuclja je še nekak učinkoval rodeo stil, pol pa naenkrat nič naprej pa pet dol, sem samo še hitel glavo reševat 😏 [16.6.2021 14:33]

Na pobočjih Nanosa potem vzdržujem višino in med vedno bolj rastočimii bazami (ki lepo držijo in vlečejo) z veliko višino pripeljem nad Anjo in kar nekaj časa pristajam, saj me občasno celo malo rikverca.

Med pospravljanjem se slišiva z Milanom, ki je nekje v vukojebini in bo težko prispeval k logistiki, Dušan pa je že mimo Antene in Hruševja, kjer pristane.

S Samom se dogovorim, da okoli 17h pride do Anje (čez dobri 2h), saj imajo takrat predvidene tandeme (če ne bo druge rešitve). Pospravim in se vkopljem k Anji. Iščem hitrejše možnosti, pa ni nič. S štopom pride še Milan, da skupaj počakava Sama, medtem ko se Dušan v lastni režiji reši.