Padalska jataDanes spet upam na zaresno letenje, zato čim prej v Kižlovko.
Še vedno je vse pokrito (in sluzasto od včerajšnjih popoldanskih ploh in še malo nočnega dežja). Obiram mokroto s trav na poti gor.
Previdno postavim, počakam, da šibki mešajoči veter dahne gor in potegnem. Lepo speljem, po putru odpeljem ven, pa me vendar hitro spusti tik nad tla in potem dokler gre.
No, sedaj se pa res začnemo usklajevati, če bi danes bil Zavrh ali ne (na Primorskem je itak preveč burje), saj postaja trenutno ne dela in brez nje smo pa že vsi bosi… Nobenega prav ne vleče (popoldne so napovedane marsikje lokalne plohe), vendar Erzo na koncu preseka in pošlje zborni SMS 12.30 Šodr.
In me ob prihodu že čakata Rojčeva Urša (šofer) in Slejkov Tom, potem pride še Gabor, pa Erzo in Mega. Zbašemo se v dva avta in do Škorpijona, kjer pa čakajo še Vidičev Jurij, Milan in Štusejev Dušan. Večina se zbašemo k Dušanu, Urša pa zapelje še do Ukija, da ga naložijo.
Parkiramo v vasi in najprej pogumno zakoračim z vso robo sam ob podpori pohodnih palic (saj sem pa ja že pri moči…), pa sem že kmalu prav vesel, ko Tom prevzame moj rukzak (vidi, da očitno še ne bom zmogel…). Brez rukzaka, s palicami dosti laže pridem na start, kjer je kar precej vetra z močnimi sunki. Nekaj temačnih baz naokoli .
Erzo takoj postavi in odleti, za njim pa še Jurij in kmalu še Tom. Potem pa še Uki. Zunaj nad dolino lepo dviguje in kmalu so visoko nad nami. Mi pa še kar čakamo in modrujemo, dokler se grozeče baze delno ne umirijo in počasi tudi najmočnejši sunki vetra malo ponehajo.
Erzo medtem odleti proti Vrhniki in pristane na Verdu.
Andrej Erznožnik : Lepa serija sedmih štartov – štirih različnih, z začetnico na S, zdaj moram samo še upravnika olc prepričat, da v ta namen Zavrh preimenujemo v Savrh pa imam še osmega… (na štartu zgolj in samo 10x KLV) [30.5.2021 18:13]
Sedaj pa gre v luft Mega, ki odleti tako atraktivno, da mu pade telefon nazaj na start (v oskrbo ga prevzame Gabor)… Na levo se potem pobira in tudi premika v smeri Vrhnike. Še malo čakamo in počasi postavimo (Dušan in Milan mi prijazno razgrneta Mentorja). In v luft: Zoran, Gabor, Dušan in Milan.
Pred štartom lepo drži in dviguje. Vidim, da pristajata Tom in Uki na uradnem.
Mega pa takrat enkrat tudi že pristane na Verdu.
Peljem daleč ven in zunaj v levo v rahlem spuščanju do pred Javorč. Potem se naslonim nazaj na hrib in nazaj proti startu. Ves čas vedno bolj dviguje, zato pred Škorpijonom spet obrnem ven in v velikem loku spet do Javorča, kjer sem že spet le malo pod hribom. Sedaj pa zunaj nazaj, malo v dviganju. Še en podoben manjši krog in potem proti Škorpijonu, proti pristanku (počasi imam dovolj), kjer ravno pristaja Jurij.
Jurij Vidic : Dober trening [30.5.2021 16:04]
Malo za njim sem na tleh tudi sam.
Jurij mi zloži padalo, tako, da potem samo še zbašem robo v rukzak. Čez nekaj časa pristane Gabor.
Stane Bajt : Hvala za telefon. [30.5.2021 17:56] Vanger Gábor : Malenkost. [30.5.2021 18:14]
Nekaj za njim pa še Dušan.
Milan je na tleh blizu Bistre.
Milan Velkavrh : Na koncu pa pristajanje z ful gasom in najvecjimi ušesi, ker je zaradi okoliških blizajocih neviht vse gor letel. Me je komaj spustil dol😳 [30.5.2021 16:15]
Mega se pripelje do Škorpijona in od Gaborja prevzame svoj izgubljeni telefon. Nepričakovano pristane še Sušev Primož, ki je neodvisno od nas naredil H&F. Mega bo zaključil logistiko okoli Zavrha, jaz pa dostavim Milanu njegov avto in z Gaborjem naprej na Šodr in domov.
Danes se vreme že spet kvari. Dopoldne bo še sonce, zato najprej v Kižlovko. Voda je že skoraj na normalnem nivoju, trava nenormalno visoka, je pa vsaj malo pobrala vodo iz močvirja, tako, da vsaj ne čofotam na poti gor.
Razgrnem na roke, čeprav so občasni sunki kar močni – ampak zgolj z leve ali desne (meša), od zadaj pa tudi na momente. Ob čakanju pogruntam, da je najbolje potegniti takrat, ko ponehuje z desne (in preden prtegne od leve).
Res takrat potegnem, speljem, pa me takoj močno spusti, da potem tik nad tlemi letim, dokler gre.
Danes se zopet obeta lep dan (se pravi brez dežja ali ploh ali neviht) in sam si obetam tudi neko zaresno letenje po dolgem času (dopoldanski V, SV naj bi popoldne obrnil na Z – zato Zavrh ali Slivnica, več mi popoldanske zemeljske obveznosti ne dovoljujejo).
Zato čimprej v Kižlovko, kjer je toplo sonce že raztopilo jutranji pokrov. Tako v sončku na start, kjer lepo piha na obroke po griču gor. Postavim Rooka2, malce počakam, potegnem, lepo speljem in se zapeljem v dolinico.
Sedaj pa dogovor za naprej. Najprej si z Manco potrdiva jutranji dogovor za Slivnico. Ona gre naprej pešačiti na hrib, jaz pridem kasneje z drugimi na vrh, kamor ji pripeljemo padalo. Mega je za Slivnico in bo čakal, da pridem(o). Erzo bi malo kasneje in naheca še Jurija Vidica, ki bi tudi malo kasneje…
Tako poberem ob 11.15 Jurija doma in ob 11.30 Erza na Vrhniki in na Pumpo v Cerknico, kjer že čaka Andrej Primc. Vsi se zbašemo k Megu takoj, ko pride. Še Mančin rukzak stlačimo v avto in gor.
Na vrhu pa piha SV, včasih bolj, včasih manj, poroča Manca, ki že nekaj časa dežura na startu. Posedemo in malo modrujemo in se zbadamo, a veter vztraja v svoji napačni smeri. Mega se vseeno delno razpakira. Pride še Jean. Manca se odloči, da ne bo letela in samo še kombinira, kako dol, pa kaj s padalom. Tudi meni je vse bolj jasno, da v takem vetru ne bom odletel. Potem ima Manca počasi dovolj čakanja in se odpravi peš v dolino.
Milan se javi s Kovka, da sta z Bertom po dolgem čakanju na pravi veter nenadoma pričakala dust devil, ki je njegov novi Riot zasvedral 60m v zrak in ga odložil na borov gozd za startom !! Zdaj pa da čakata na GRS, da mu pridejo reševati padalo…
Mega v trenutku umirjenosti potegne in skoraj spelje, pa mu levo stransko zapiranje tretjine padala prepreči vzlet. Potem se prestavi na V rob, kjer je po novem el.pastir. Ostali se počasi prestavijo za njim.
Ko enkrat pihne malo od JV, potegne in atraktivno skozi grm spelje in začne zunaj nabirati. Kar nekaj za njim uspe v primerni vetrovni luknji še Jurij. Tudi on pobere zunaj nad dolino. Naslednji uspe odleteti Jean, ki pa kar zgine desno za robom…
Končno čez nekaj časa pihne malo od JV, tako da dvigne še Erzo, ki se najprej bori pod štartom bolj zunaj, potem pa mu le uspe počasi pobrati in se odpelje proti Uncu in naprej.
Kot zadnji mora počakati na vsaj malo JV še Andrej Primc. Ko dočaka, spelje in ga lepo dvigne in se zapelje ven nad dolino in dokler gre… do jezera. Med potjo pa zabeleži še tole s svojo kamero
Andrej Primc : sanjsko [28.5.2021 14:49]
Jaz pa se zložim z robo v Megov avto in ga spravim v dolino. Na Pumpi se ravno dobivata Emil in Martin, ki se po kratki debati odločita za Čela goro, sam pa se odpeljem proti Vrhniki z Mančinim padalom… medtem ko Mega še vedno kruza nad mano.
Jurij se je seveda kar s padalom odpeljal domov v LJU…
Jean pa skoraj v Idrijo
Zvečer mi Erzo pove, da je bila avanturo tudi na Čeli: Emil je sedel v šavje pod start in moral potem z žagico reševati padalo.
Martin pa je svoj let zaključil s plavanjem v Cerkniškem jezeru.
Andrej Erznožnik : Uf, se je dalo plavat? [28.5.2021 17:54] Martin Kocevar : Voda prijetnih 20 stopinj 😉 [28.5.2021 18:00]
Ko se po jutranji primarni terapiji peljem po vročem sončku v Kižlovko, upam, da bo že vse suho. Ampak ne, močvirje se ne da in tudi po travi je še rosa.
Piha lepo gor po štartu in Rooka2 na rahlem vetrčku postavljam v zidek. Kar nekajkrat ga dvignem, preden se zares obrnem in speljem.
Spet me lepo dvigne, potem pa spusti (termika, generalno JV zgoraj) in tik nad tlemi odnese proti kolovozu.
