Danes manj S kot včeraj, podobno močna termika, ni konkretne ideje kam. Vendar je zame jasno, da čimprej v Kižlovko.

Na startu piha šibko gor. Ker je vse lepo suho (v glavnem) sem spet z Rook 2 ML. Premalo vetra za zidek, zato ročno postavim (preverim vse štrikce !) in potegnem. Padalo skoči gor, me takoj vzame, za robom še rahlo dvigne in potem v »dolgem« letu mimo LC čez kolovoz.

Zoranova terapija

Še enkrat lepo razgrnem padalo in se ga lotim s porozimetrom…

Med delom zvem, da Erzo in Pojetov Jože gresta na Moravško. Milan pa organizira srečanje ob 12h na Železniški: Slivnica, Kovk, Zavrh…

Malo čez 12h se priključim Milanu, Bertu in Jožetu Iskri, da še malo pomodrujemo in se odločimo za začetni poskus na Slivnici (Jean je ravno v pešačenju proti vrhu), če ne bo, pa gremo še vedno lahko na Zavrh (ki je ves dopoldan zelo šibek 1,5/3…).

Na pumpi v Cerknici počakamo še Dušana in Simona, ki prihajata z Rakitne in gor. Na startu nas pričaka Jean. Skupaj ugotavljamo, da so sunki vetra gor dokaj kratki, ostalo pa je od zadaj, levo, desno… Je pa krasen sonček in toplo in prekrasni razgledi…

Kar dolgo modrujemo in ker ni sprememb, se Jean pripravi in v kratkem sunku pravega vetra odleti. Po začetni curaži se nad poljem počasi reši in nabere v višave. Ob nadaljnjem modrovanju mu sledimo (nekateri bolj, drugi manj), kako jadra čez proti J, do grebenov med Loško dolino in Javorniki in nazaj ob Javornikih.

Vmes je tudi nam kdaj pa kdaj na kratko pihnilo gor, vendar premalo, da bi začeli pripravljati padala. No, Berto (ki ga je na začetku odpakiral) ga celo pospravi. Ure tečejo…

Ko nam je jasno, da je za Zavrh prepozno, se Milan le počasi pripravi in čaka na tisti ugoden trenutek, ki ga ni (tudi enkrat se ne zgodi, da bi vsi trakci pihali hkrati gor – oziroma v isto smer…).

Potem enkrat le poskusi, pa mu ne rata. Drugi poskus v nesigurnih pogojih mu rata. Zunaj ga najprej pošteno dvigne, potem pa SZ veter splakne dol in močan Z spodaj prizemlji na letališče.

Milanov junaški let

Ker nikogar drugega ne mika več v zrak, smo kmalu z avtom spodaj pri njem in opazujemo Martina, ki je pravkar startal (baje da je pihalo lepo po startu gor !!!…)

Martinov let

Danes spet SV in lepo sončno. Malo kasneje (ko se že otopli) se zapeljem v Kižlovko, kjer piha idealno po dolini gor. In tudi po gričku, da vsi trakci kažejo lepo gor (očitno termika in odličen gradient že delata svoje, čeprav oblaki više kar hitro šibajo od SV čez v nasprotni smeri).

Ko pridem na vrh, samo odložim padalo v rozeto (spet imam Rooka 2 ML, saj je vse lepo suho in tudi jutranjo zmrzal in slano je sonček že posušil). Rikverc se vpnem, z vetrčkom namestim zidek in nekajkrat lepo hrbtno dvignem padalo, saj je vetra dovolj (na momente že skoraj preveč).

Potem ga enkrat lepo dvignem, poravnam, se obrnem in me takoj dvigne v zrak, kot še nikoli. Lepo me drži, še malo dvigne in letim, kot tukaj res še nikoli. Za jubilejni 3000 (osebno evidentirani) štart mi je bil dan res prelep skokec. Preletim LC in kolovoz in se ustavim šele na spodnjem travniku (moj rekord starta).

Zoranova vsakodnevna terapija

Ob tej jubilejni priliki pa bi se zahvalil vsem, ki so mi in mi še pomagajo pri mojih sedanjih startih, da lahko spet letim. Bodisi, da so mi pomagali s spodbudami, prenašanjem težkega rukzaka, postavljanjem na startu ali kakorkoli drugače. Brez njih bi bil najbrž še kar prizemljen… In seveda zahvala tejle dolinici potoka Kižlovka in temu griču, ki me je prisilil, da sem zamenjal bergle s palicami, da vsak dan laže pridem gor, vzletim in pristanem. Brez te terapije bi mogoče bil še vedno na vozičku…

Za popoldne pa Erzo organizira Zavrh. Ob 15h na Šodru (preko poldneva so bili sunki tudi čez 13, povprečje pa tudi 12; sonce in gradient sta naredila svoje kljub enakomernemu umirjanju generalnega vetra, ki ga je napovedoval Aladin).

Jože in Erzo v LCja in do Škorpijona, kjer se priključita še Milan in Kurnikov Jure. Štusejev Dušan pride kar gor…

Mimo Medenov slalom med psi, sadnimi drevesi in poljem (kolovoz je spet zaseden s prikolico…) do samega starta, kjer že postavljajo Štusejev Dušan ter Saša in Igor. Ob prihodu mrtvilo, ko začnemo postavljati pa veter vedno bolj jača. Medtem, ko odletijo Saša, Erzo, Dušan, Igor in Poje, se uspem tudi sam naštimati. Jure mi pomaga raztegniti padalo in mi je sekundant, tako da odletim celo pred Milanom. Za mano pa še Milan in Jure.

Do Trebelnika bolj zgubljam, da mi potem Jože, Erzo in Igor pokažejo, da se da pobrati bolj spredaj, zunaj. Rešim se, naberem pa ne kaj dosti, tako da vedno nižji rinem proti Bistri. Ne upam si do Javorča, ker sem prenizek, zato obrnem, počasi in vedno bolje nabiram in se pomikam nazaj proti Trebelniku. Tu končno naberem nad greben in mimo starta bolj zunaj malo proti Anteni.

Pa še enkrat proti Bistri (sedaj bistveno višji), ter še drugič nazaj do starta s popravki. In z lepo višino nazaj ven in na pristanek.

Zoranov let

Milan me že čaka na pristanku.

Milanov let

Kurnikov Jure je tudi že pospravil in odšel.

Juretov let

Pojetov Jože in Erzo pa sta končala proti Vrhniki.

Pojetov let

Jože Poje : Sijajno so uredili “pristanek”. Pozdravil me je prijazen trener, mi odprl vatra iz igrišča in vso pot razlagal, kako so vso zelenico napikali z lukjicami, da se korenince travice lepo zračijo. Nato pa iz Pucancev pripeljali 60 ton mivke, ki so jo posuli po igrišču. In to le po enem igrišču. Bo travica zdaj fletno rastla, da imamo čeden pristanek 🙂 [23.3.2021 17:47]

Andrej Erznožnik : Res si lepo odletel v danih pogojih in pomislek ob 4.50 zjutraj (nidanemoremspatlenaspalsemsekosemzaspal21.28press): letim 30 let in takrat na začetku je bil leteč en Susman, ki je bil zmeraj najvišji na Strmci, noben ni mogel do njegove višine, trlica, lahek na prevelikemu padalu. Kasneje nismo jadrali samo na dinamiki, termika je bila huda pogruntacija, obstaja legendarna zgodba o tem, kako so S. Megliča dobili v precep, da jim je povedal (on je vedel), da se temiko vrti na mestu in gre gor! Kdo bi si lahko mislil da se lahko leti tudi tako, saj se je prej le osmičarilo. In uporaba termike je povzročila, da Susman ni bil več najvišji in je danes gledano nazaj, užaljeno nehal letet. In danes je isto v slabih pogojih, tudi tebe dvigne čez vse. Tako da veš, da to ni neko znanje, ko se samo pelješ in zmeraj višje glede na nas. In floskule v smislu, saj ti imaš pa večje padalo/za svojo težo in je potem to isto. V to jaz ne verjamem, ne glede na fiziko, ki je menda huda veda. Če je termike ali dinamike toliko, da dvigne npr. 85 kg za 0.1m/s je ni toliko, da dvigne 120 kg, ta lahko samo še curi. Konec in dobro jutro! [24.3.2021 05:14]Edo Govekar : 😊 [24.3.2021 07:03]Blaž Korošec : Erzo misli, da bo čas da prodaš svojih 10 padal in ostalo padalsko opremo. Pač nisi konkurenčen 😂 [24.3.2021 11:13]

Erzov let

Dušan je tudi že končal pred časom.

Dušanov let

In odpešačil gor, na štartu našel še LCja in ga spravil do vasi, kjer že pridno čaka, ko Milan pripelje nas šoferje gor…

 Za danes pa napovedan res močan SV in burja na Primorskem. Ker imam primarno terapijo sredi dopoldneva, najprej na sekundarno.

V Kižlovki vse trdo od mraza (-2st C). Do vrha grička se sam komaj kaj ogrejem. Tu pa me pričaka sonček čez Razore, ki vsaj malo otopli okolico. Vetra nobenega (ne gor ne dol).

Postavim, preverim štrikce, malo počakam, če bo kaj… nič… in potegnem. Pa me padalo ob dvigu vleče v desno, da komaj speljem. In vidim kravatico desno, ki me je zafrknila. Kompenziram z levo komando in se zapeljem v mračno in hladno (in trdo) dolinico, kjer lepo pristanem.

Zoranova vsakodnevna terapija

Prav jezen sem, saj sem (kot vsak dan) res preveril vse štrikce…

Danes čez SLO generalno več SV vetra in tudi ob prihodu v Kižlovko piha konkretno po dolini dol SV (danes ni nobene inverzije, hladen zrak se zliva po dolini dol, termike premalo, da bi kaj konkretnega naredila).

Ko pridem gor, piha z leve in od zadaj po hribu dol, občasno pa termika to le malo ublaži. Postavim padalo v rozeto in malo hrbtno dvigujem proti V, pa je preveč od zadaj za lep start.

Potem ga moram postaviti na roke in ga obrnem standardno dol po hribu, kot vedno. In ko se veter umiri in celo rahlo dahne gor, ga uspem namestiti v zidek in takoj dvigniti in po obratu –  speljem.

Za robom pa me spet pošteno spusti in z vetrom v hrbet odnese čez frišno pognojen del travnika proti LCju.

Zoranova vsakodnevna rehabilitacija

Pristanem na kolenih, ker je vseeno preveč vetra od zadaj.