Padalska jata

Danes spet pričakujemo dež, zato dopoldne čim prej v Kižlovko.

Generalno močan JZ, tu pa, kot skoraj vedno, le malo vetra. Nič megle, nič rosenja, ob postavljanju pa vseeno mokro in blatno. Ampak, v primerjavi z včeraj, je danes Rook le »vlažen«.

Piha rahlo v intervalih gor. Kljub temu moram močno potegniti, da gre cota gor in potem se na guncajočih, zaustavljajočih valovih zapeljem v močvirje doline.

Danes pa rosi (mestoma tudi rahlo dežuje), ko odhajam na jutranjo terapijo in tudi ko se vračam z nje. Zato malo čakam doma, dokler se luže na pločnikih le ne umirijo. Potem pa hitro v Kižlovko.

Vendar že pred potokom v dolino spet rahlo pada. Pod grič in v rahlem rosenju gor. Na startu rosenje poneha in ker diha v glavnem od V in za vrat od S, postavim na V. Rook je moker, ko prvič potegnem in ga samo vlečem za sabo. Drugič je že mokra cota in se zadeva ponovi.  

Ko ga v tretje postavljam klasično proti J je dvakrat težji in tako napojen, da se vse sprijema in praktično skozenj vidi trava spodaj. Tako mokrega pa nisem imel še nikoli.

In rahlo potegne po griču gor. In jaz potegnem in začutim, da leze gor in »odlaufam« na vso moč in gre gor…

In se zapeljem nad dolino, kjer pa tudi drži kot tukaj ni še nikoli. Na kolovozu pristanem v blato (močvirje je travnik naokoli).

Zjutraj terapija in potem takoj v Kižlovko (saj (še) ne rosi…).

Visoka oblačnost, vlažno toplo, 10st., piha nič, cota vlažna, večinoma mokra. Razgrnem klasično, potegnem elegantno in se odpeljem v dolino. Drži bolj kot običajno, preden tik pred kolovozom stopim v močvirje.

Sedaj pa je napovedano nekaj slabih dni pred nami. Zjutraj pogled skozi okno pokaže še suhe ceste. Ampak predolgo se spravljam v akcijo, tako da že rosi in so ceste mokre, ko se končno spravim v Kižlovko.

Vendar tu danes vsaj megle ni, če že rosi in je vse sluzasto. Sapce skoraj nobene, ko pridem na vrh, ampak ko razvlečem coto, pa je le čutiti šibek V z leve in S,SV od zadaj (kljub, seveda, močnemu JZ čez SLO).

Najprej postavim proti dolini, pa mikromerilec kaže vztrajno od zadaj, tako da coto prestavim proti V in počakam na potrditev hlada na levem licu. Potegnem in moram pošteno laufati (če temu lahko tako rečemo) preden me vzame.

Po ostrem zavoju v desno elegantno pristanem v močvirje z rahlim vetrom v hrbet.

Spet imam popoldne zdravniški pregled (Soča) in sprva ne razmišljam o kakšnem resnem letenju. Sploh, ker je danes vsa Primorska pokrita in inverzna, čeprav so bile včeraj napovedi fenomenalne (JZ, termika čez 1500…). Jata se dogovarja in ker vidim okoli Slivnice več jasnine, se mi zdi, da bi lahko celo skombiniral akcijo. Skoraj bi se že začel usklajevati z Megom (ki bi tudi šel na Slivnico), pa se le skuliram, saj bi bilo vse skupaj časovno zelo na tesno.

In se zapeljem v Kižlovko. Megla do podna in tako gosta, da se start ne vidi. In s starta ne bližnja dolinica spodaj. Piha pa idealno, zato ležerno na hitro raztegnem Rooka in domišljavo potegnem še vedno mokro coto (ker je danes nad nulo, štrikci niso trdi). Kaže, da je vetra preveč in vlažno gmoto kar zadržuje, do noče lepo gor in se prevali na stran (očitno bolje štartam, če so pogoji neugodni in piha s strani ali od zadaj 🙂 …).

V drugo Rooka natančno in spoštljivo postavim, preverim vse štrikce. Lepo startam in se elegantno zapeljem v meglo in močvirje dolinice.