Padalska jata

Danes je Milan navijal za dolge proge na Lijaku. Pa ga S veter po višinah odvrne od načrtov in se pridruži varianti, za katero lobira Erzo: kaj drugega kot Slivnica.

Ob 11.30 presedem k njemu na Vrhniki za Mercatorjem in do cerkniške Pumpe. Tu je že Jean, malo kasneje pa tudi še Milan z Rakitne. Ker je na vrsti Erzo za prevažanje (saj smo ga v odsotnosti njegovega popravljanega vozila prevažali ostali, da ne omenjam razvajanja z LCjem včeraj po štartih Čela gora in Slivnica in zaključne Milanove fure  iz Čabra) vztraja, da naju z Milanom pelje on na Slivnico. Tako se Jean odpelje na vrh ločeno in na vrhu imamo krajši konflikt, ki vse dodatno ziritira…

Piha Z, precej z desne in zaenkrat še znosno (čeprav postaja že javlja sunke 10). Prvi je pripravljen Erzo, ki odleti, kmalu lepo nabere pod baze in odcuri v Grahovo…

Potem preostali trije še malo modrujemo v neznosni vročini (še hujša kot včeraj, vendar vse skupaj le traja manj časa), dokler ne potegne Jean, ki bolj zunaj v nekaj etapah pobere do baze in se odpelje neznano kam…

Naslednji sem jaz, ki izkoristim majhen upad sicer naraščajočega Z in se počasi rinem v smeri Cerknice. Milan na startu poskuša podobno, pa ga veter vedno zavrne. Naprej v smeri Cerknice komaj rinem. Nekaj guncanja, ob pobočju samo močno obtekanje in nič ne pridobim, zato zapeljem malo bolj stran od pobočja in nekaj naberem. Prebijem se do Z pobočij nad Ceknico in že mislim, da sem se rešil, ko me odplakne nad polje, kjer po nekaj iskanja žalostno scurim zraven letališča…

Gori pa veter vedno bolj narašča in Milan dočaka Erza, ki je v Grahovem našel Perka, da je postal njegov začasni šofer.

Erzo odleti v drugo, Milan pospravi in odide nazaj na Rakitno v službo, jaz pa neuspešno štopam proti Grahovemu. Ko končno pridem tja in se začnem ohlajati s hladno kemijo, Perko pripelje dol Erzov avto.

Ko Erzo pristane v Loškem potoku,

se odpeljem proti Ložu, do kamor ga dostavi policija, ko ugotovi, da ni prebežnik.

In potem na Vrhniko…

Sta včeraj Erzo in Aleš napovedovala, da se bo šlo danes na Sorico in res jih je že zgodaj nekaj tam. Seveda sam tja ne bi šel in ko Erzo izjavi, da bi pa šel na Čelo goro (kjer še ni bil) sem za, čeprav je napovedan bolj S veter, pa še tega malo (za Čelo pa je idealen močnejši – seveda ne premočan – generalni SV). Ker je večina itak nekje na morju ali na potovanjih ali kjerkoli že, sta za še Milan in Mega (če mu bo uspelo).

Ob 11.30 se dobiva z Erzom na Železniški in na Dolenje jezero na parking. Tu sta že Mega in Milan (z Rakitne). V LCja in gor in po kolovozu na start. Na startu skoraj nič vetra, kar pa pihne, je S, ki piha delno z leve skozi bukve. Erzo in Milan, ki sta prvič na startu, se kar križata, saj v takih pogojih ne vidita nobene možnosti za odlet (termika, ki se sproži spodaj na polju gre itak mimo police gor, tako da zadaj na startu lahko kaj naredi le generalni veter, ki pa je danes preveč z leve, pa itak prešibek).

Z Megom začneva postavljati in se pripraviva. Ko enkrat le završi in pihne od spredaj, Mega potegne in spelje do roba. Malo pojadra sem in tja in generalno curi. Vmes jaz čakam, da bi spet kaj pihnilo, pa nič. Ko Mega že vidimo pristajati, pa naenkrat dobi steber in samo vrti in vrti in vrti čez 2000 … in objavi, da gre čez Javornike proti J… 

Meni vedno bolj kuha v skafandru in vse teče in imam občutek, da se bom vsak trenutek onesvestil. Pihne pa gor le za trenutek, da namestim padalo. Potem pa spet nič. Erzo in Milan sta že odstopila (tudi odpreta ne rukzakov) in najprej potrpežljivo čakata, potem me začneta počasi psihirati (»samo še obiranje nam manjka,… zgubljamo čas,… le kaj še čakamo, saj ni šans,…«). Najprej poskušam  ignorirati, potem se me dotakne in ker sem že totalno premočen, se na koncu predam, naberem padalo in odnesem robo v LCja.

In dol in na drugo stran na Slivnico. Na startu pa Jean, ki že debelo uro čaka na startu, saj tu piha dol po glavnem in na V startu. Samo razprostrem nabrano padalo, Erzo in Milan postavita in potem čakamo še mi. Vsaj debelo uro se kuhamo pripravljeni (res se mi že megli pred očmi in resno razmišljam, da bi spakiral) in nekajkrat celo poskušamo – neuspešno. Erzo in Jean se prestavljata z V na glavni in obratno. Vmes Mega javi, da je pri Učki !!

Potem pa le v eni nuli potegne Jean in spelje in takoj pobere v višave. Nekaj za njim odlaufa Milan in spelje atraktivno proti drogu (čeprav šibek SZ, ga odnaša), medtem ko jaz postavljam padalo po neuspelem poskusu. Potem pa še jaz ujamem nulo in odletim. Erzo pa se še kar matra v neznosni vročini (vsaj še eno uro, ko midva z Milanom že pristaneva).

Najprej mi nič ne zagrabi, samo razmetava (SZ dela rotorje za grebenom proti Cerknici) in že počasi curim proti pristanku. Zapeljem se še bolj ven nad polje in dobim razbit in močan steber, ki se vedno bolj umirja z višino proti sredini doline, kamor S zanaša steber.

Z 2100 se počasi odpeljem v smeri Blok, pa me še vedno dviguje do 2300. Milana proti Bloški polici že zelo spušča in ustavlja, zato sam obrnem že pri Bločicah (res čutim kontra veter) in nazaj po sredini Cerkniškega polja. Tu dobim spet dviganje in naprej proti Podskrajniku. Mislim do Unca, pa me začne od Z ustavljati in spuščati tudi z -4, tako da obrnem in zapeljem na pristanek pri pumpi.

Malo pred mojim pristankom odleti Erzo in nabere v višave in odleti proti JV.

Na LiveTrackingu in OLC vidim, da je Mega prijadral na Cres, kar si je res že dolgo, dolgo močno želel. Vse čestitke za uspeh (in skoraj 100tko) !!!.

Milan je pristal v Studenu, kamor ga grem iskati.

Potem pa se zapeljeva na Slivnico po LCja in dol. Malo čakava in se hladiva v Mercatorju, dokler Erzo ne objavi zaključka v Osilnici.

Erzo uspe dobiti prevoz do Čabra, kamor ga medtem greva z Milanom iskati. Nazaj v Cerknico, od koder Erzo dostavi Megov avto na parking Unc, kjer nas po idealnem štopu s Cresa pričaka Mega.

Še vizualizacija

Danes pa je veter obrnil na SV, V, po Dolenjski pa na JV. Še preden se začnem dobro ogledovati kako in kam danes, pokliče Erzo, da se s Pirševim Alešem dogovarjata za Smuk, saj se je ata Pirš ponudil za šoferja. Nič več ne razmišljam (o slabi termiki tam doli in inverziji…) in se odpeljem proti Rutarju.

Ob 11h smo vsi trije (štirje) skupaj in Aleš gasa dol. Dobro uro kasneje smo na startu, kjer lepo piha gor.

Postavimo in v luft: Aleš, Erzo in z zamudo jaz, saj se izkaže, da moram razplesti en tečen vozel, ki je ob dvigu pošteno zalomil padalo.

Obadva sta že pobrala na startu čez 1200 in se odpeljala naprej nad ravnico pod redke baze (ki tudi kaj dosti ne delajo), ko se jaz matram v razbiti in sunkoviti termiki malo nad startom in po grebenu sem in tja. Kar nekajkrat dvignem komaj do 1000, pa spet zgubim.

Po debeli uri se le malo bolj formirajo stebri in končno poberem do 1200, medtem ko sta se Erzo in Aleš že odpeljala nazaj proti Dolenjskim toplicam. Že tudi jaz zapeljem malo nazaj, pa stisnem rep med noge, saj se zdim prenizek in se vrnem pred start, še malo iščem sem in tja in po uri in pol drajsanja pristanem blizu uradnega.

Kmalu pride ata Peter po mene.

Erzo je na tleh blizu Uršnih sel pod Ljubnom,

Aleša pa poberemo naprej za Ljubnom pri Petanah.

Po včerajšnjem izpolnjenem cilju si čez vikend želim nekaj bolj sproščujočega (in mogoče še kakšen kratek let, če ne bo preveč vetra, ki je napovedan za danes-soboto kar močan).

Z Alenko splanirava pohajkovanje okoli Rakitne s kopalnim zaključkom na jezeru (pri Milanu).

LCja zaparkirava malo nad vasjo in po zložni stezi na bližnji razgledni hribček Rotovec (960m). Kuža Conny se izkaže kot pravi planinec, saj neumorno skaklja vrhu naproti. Malo razgledov in slik na vrhu, potem pa nazaj v sedlo in gor še na Županov vrh.

Vso pot je pošteno vršalo v drevju in tudi tu gori kar pošteno piha. Razgled je tu še lepši kot prej. Štart je lepo opremljen s trakci in vrečo (verjetno po Štusejevega Dušana zaslugi).

Kljub močnemu vetru raztegnem Sandijev M24 (da bom malo groundhandlal, če ga že nosim za kondicijo s sabo…). Res ga malo razmetava, vendar se mi zdi izvedljivo in ga v drugem poskusu lepo stabiliziram in stopim v zrak čez rob.

Najprej me kar drži na višini, ko pridem bolj nad plato, pa me začne kar konkretno dvigovati in guncati. Potem me le spusti in z nekaj zbijanja pristanem ob glavni cesti.

Pospravim in do centra Rakitne pri cerkvici.

Ko Alenka s kužkom sestopi in pride z LCjem do mene v vas pa še do jezera, kjer se najprej pozdravimo z Dušanom in Milanom. Kasneje pride še Debevčev Roman z družino in na koncu še Jean in Ana s svojim Mistyjem, tako da je imel Milan med svojim šihtom še padalski miting…

Dva dni hodim(o) gledat to Primorsko v JZ, da bi malo dlje odletel, pa nič (ali nič preveč konkretnega). Danes pa so še tretji dan podobne razmere (z malo manj vetra) in sem odločen, da grem po dolžino. Milan je tudi za in kar jaz razpišem »ob 10.30 Železniška s 100tko na Lijaku «. Mega je zraven, Dule tudi, Erzo pa bi šel raje na Slivnico in kar nekaj cinca in celo razpiše svoj zbor za Slivnico 1/2 ure kasneje. vendar ga na koncu nahecam.

Naložimo se k Erzu ob 10.45 na Železniški. Erzo do Unca provocira s Slivnico, da po Megovem prihodu le zapelje proti Primorski. Aleš kombi nas zapelje na start in takoj postavimo in v luft.

V prvem stebru naberem skoraj do 1700 in do Škabrijela in v curjenju nazaj. Mega javi, da se mu je zataknil gas, nekaj rešuje, pa na koncu pristane…

Nekaj kasneje tudi Dule pristane predvsem zaradi težav s sedežem.

Na Lijaku spet naberem in naprej v pobiranjih na Zmajarski, Čavnu, Kuclju – da sem pred Modrasovcem na 1500 (vmes je bilo občasno kar razrukano) in čez na Hubelj. Priklopim ga na 1100. Erzo me je že dohitel, vendar je precej nizek in ima resne težave z neudobjem sedeža, ki si ga je danes sposodil od Duleta na testiranje.

Pred Podrto naberem še čez 1500 in čez dolino precej zunaj mimo Table. Kar preveč pogumno, saj pod Gradiško Turo zacurim pod greben na 550. Desno vidim Erza še nižjega in ga že vidim, da bo sedel v Podnanos. Ampak ne sledim kaj dosti okolici, saj imam opravka s samim seboj, ko zarinem nazaj v veter okoli roba in se komaj zrinem na pobočje za Plazom. Malo se matram in le počasi pajsam višje.

Ko pririnem nad greben pa spet lepo dviganje do 1300 in do Hieronima, kjer pa v močnem Z nikakor ne morem pobrati in zriniti do Antene in predčasno obrnem nazaj. Sedaj me malo skrbijo izgubljeni km do Antene, saj ne vem, če bo začetni Škabrijel dovolj nadoknadil razdaljo.

Erzo javi, da je pristal blizu velike vetrnice v Dolenji vasi.

Mega pa je ponovno v luftu.

Nazaj mi je najprej poštena matrarija v veter in nekaj soborcev kar zacuri v dolino proti Podnanosu. Šele malo pred Tablo se spet spajsam lepo nad greben, poberem na 1600 in kar zapeljem čez na Kovk (ves čas lepo drži). Takrat enkrat se tudi Milan pelje prvo rundo na Nanos.

S 1150 pridem pred Podrto in potem gre naprej kar gor do 1500 zunaj pred Hubljem. Mega gre takrat mimo mene zunaj kar direkt iznad Lokavca proti Nanosu. Z bogato višino se pripeljem v Predmejo (1200) in celo razmišljam, da bi šel naprej okoli Čavna, pa se zadržim (cilj je vendar ziher 100tka) in nazaj. S +/- 1200 do Podrte, naberem na 1600 in drugič čez (sedaj bolj na pobočje, bolj na ziher). S 1100 pripeljem na Tablo, spet naberem nekaj pod 1700 in naprej.

Mega je ob mojem preskoku javljal, da je od Antene nazaj grdo in da gre na Hruševje, vendar si je premislil in obrnil nazaj … do Vipave.

Sedaj mi Nanos lepše drži kot prej in s 1400 pripeljem do Antene in dosti lažje zapeljem nazaj. Spet se srečava z Milanom, ki tudi vleče drugo rundo na Nanos. Od Table se kar s 1300 (brez dodatnega pobiranja) še v drugo zapeljem kar zunaj na Podrto/Kovk, kamor pridem s 1200. In kar naprej mimo Otlice, dokler mi Naviter ne pokaže 100+. Za ziher še kak km, potem pa obrnem nazaj in ven čez Ajdovščino na pristanek, kjer moram še pošteno zbijati, da zaključim.

Dule že čaka z Erzovim avtom pri Anji. Ko pride na pristanek po mene, morava še po Milana v Ajdovščino, kamor je vlekel zadnjo stranico do svojega osebnega rekorda.

Mega poberemo pri Fami in zadovoljni (vsaj midva z Milanom sva vesela kot radio) proti Vrhniki, kamor si je Erzo že sam pomagal…

Še vizualizacija: