Padalska jataPotem pa še malo naokoli (vse striktno znotraj občinske meje, da ne bo kakšnih kršitev odredb J …). Najdem še tole položno travnato pobočje malo za vasjo.
Kar malo čakam na startu pripravljen, saj termika vleče malo z ene, malo z druge strani.
Z rahlim veterčkom v hrbet lepo startam (je predhodna vaja dala kaj rezultatov?), pa me samo spusti dol, čeprav sem pričakoval, da bom zapeljal daleč čez cesto na travnik na drugi strani…
Spet nekaj slabih dni v vsakem smislu (vreme, veter, Corona virus, odredbe…).
Danes spet sonce in v LJU zmerno SV vetra. Ker imamo državljani v smislu preventive dovoljeno gibanje le znotraj občine bivališča, iščem (v skladu z odredbo) nove lokalne travnike, kjer bi se lahko rekreiral (= vsaj dvignil padalo).
V tej skriti dolinici za Podmolnikom je tale danes prvi.
Potem se prestavim čez grič v Podmolniški graben, kjer je ta čudovit travnati griček, ki je postrižen kot golfplac (žal zelo položen in kratek, pravi šolski teren). Lastnik razume mojo stisko in mi z nasmehom dovoli dvigovati padalo, saj konjev še ni na pašniku.
Nekajkrat se poskusim odlepiti od tal, pa mi uspe le dvakrat na kratko.
Potem pa pride mimoidoče dekle, ki mi ogorčeno svetuje, naj grem raje peš na sprehod, saj je to kar počenjam adrenalinski šport in se mi »lahko kaj zgodi in v sedanjih časih ne smemo obremenjevati zdravstvenega sistema«. Vprašam jo, kako se mi lahko tu, na položnem in gladkem travniku, v tem skoraj brezveterju, kaj zgodi, ko se še od tal zares odlepiti ne morem, pa mi zagrozi s policijo. Prav takrat po bližnjem kolovozu oddivja mladenič na kroski, ki pa nikogar ne moti…
Erzo danes navija za Malič glede na obrat v JV veter tekom dneva (dopoldne je še nek SV, V).
Sva vsak s svojim avtom in se ustaviva med potjo tukaj, kjer piha lepo po hribčku gor JZ (?). Erzo že postavlja, ko se jaz šele pripeljem.
Potegne in lepo odleti čez stopničko v dolinico spodaj.
Potem pa jaz začnem opletati s svojim Rookom in nikakor ne morem speljati s položnega travnika na vrhu čez stopničko v zrak. Enkrat mi skoraj uspe, pa hitro sedem na sveže preorano pobočje spodaj. Potem se prestavim na desno pod polico in tu mi le uspe speljati.
Ker je ura že primerna, pozabiva na projekte in se usmeriva naprej proti Celju. Erzov avto pustiva blizu AC izvoza na Lopati ob športnem letališču. In z LCjem v Laško in na Malič.
Nekaj jih je že v zraku, Rajhov Klemen pa se pravkar pripravlja za odlet. Od vse te k(o)ronske psihoze mi sprva sploh ni za v zrak, potem pa me idealen veter po pobočju gor in lepo pobiranje predhodnikov le premamita.
Štartam hrbtno in me sprva lepo dvigne. Erzo takoj za mano. Potem zgubim lepo dviganje in že žalostno zacurim. Vidim Klemna, ki vrti nekje nad dolino nad Spodnjo Rečico in se zapeljem tja.
Dobim lep steber, s katerim se spravim skoraj do 1800. Erzo je že precej višji in se zapelje proti V (stik z njim je izgubljen, saj mu je postaja že crknila).
Jaz pa nazaj čez hrib proti Celju. Visoko mimo Celja do AC, kjer sem še skoraj na 1000. Čeprav tu dobim neko rahlo dviganje, v glavi vidim le avto spodaj in temu primerno so moje odločitve… Malo še bluzim sem in tja in potem pristanem pri avtu.
Sledim ostalim po LiveTrackingu in se dolgočasim naslednji 2 uri. Ko Erzo pride v »zaključno fazo« dokaj nizek v bližino avta, prestavim avto (žal se tega nisem spomnil prej in potem čas izkoristil za kakšne svoje projekte…) in mu dam vedeti, da sem že jaz rešil logistiko. To ga spodbudi, da pravkar nabrano višino usmeri v podaljšanje leta do Polzele.
Tam ga poberem in nazaj.