Padalska jata

Danes zjutraj prelep sončen dan (z napovedanim skorajšnjim popolnim prekrivanjem od Z). Veter napovedan Z in celo SZ smeri, LJU sonda odlična nad 700. Milan že vidi 100tko na Lijaku (ker ignorira pokrivanje), pa ga kamere že pred 10h spravijo na realna tla.

Ob 10.45 na Železniški še Manca, Milan in Berto. In nismo več prepričani niti za smiselnost obiska Kovka… Ker želi biti Manca prevozno neodvisna, jaz prisedem k njej in do Anje. Milan pa k Bertu do Unca, kjer oba presedeta k Megu.

Pri Anji se vsi natlačimo k Megu in gor. Na startu vse pokrito in še manj vetra kot včeraj (s podobnimi brezveternimi vložki). Cimermanov Janez je že na startu in taktizira in čaka na kaj več.

Počasi postavimo in v luft: Zoran, Manca, Milan, Mega in Berto in še Janez.

Spravim se sicer nad greben, pa sem pri Podrti spet pod njim, da v kotanji za njo lepo poberem čez 1000 in se odpeljem proti Hublju. Ostali so nižji in pri Hublju še nižji, saj za njim ni pričakovanega dviganja.

Pa tudi jaz sem, kljub vmesnemu popravku, na Hublju v strašni curaži na 800. Mega nizek nazaj, Milan že skoraj za odpisat.

Pobegnem nazaj, pa gre samo dol. Z Megom se boriva na platoju pod Podrto, potem nizek zapelje na pristanek, kjer že pospravlja Manca.

Jaz pa se trudim še nekaj minut nad platojem, potem se predam.

Na pristanku je tudi že Berto.

Milan pa se je rešil pri Hublju, nekaj nabral in se odpeljal čez Vipavo, dokler je šlo.

Manca zapelje Mega po avto in pobegne domov; midva z Bertom počakava Mega pri Anji in skupaj do Fame po Milana in proti domu, vsi kar malo razočarani…

Po včerajšnjem neizpolnjenem Zavrhu Milan že zvečer lobira za današnji Kovk (če le bo…). Napovedan je ne preveč dober dan, zastrt s kopreno in vetrom kasneje iz Z in tudi SZ. LJU sonda slaba z inverzijo na 500 in močnejšo drugo na 1700, vmes nič preveč dobra. Ampak pri odločitvi ali na projekte ali na Kovk, mi prevlada Kovk (vseeno bo najbrž malo več letenja).

Drugih interesentov ni, tako da naju z Železniške odpelje Milan od zadaj čez Podkraj na start (spet se mi od včeraj zjutraj pojavlja zoprna vrtoglavica – kot vsako leto nekje v tem času ?!).

Na parkingu sama in tudi na startu, kjer piha prav lepo (4/6,5 čeprav malo na obroke). Sonček sramežljivo proseva skozi pokritost. Počasi postaviva in na izrazito Milanovo željo najprej jaz. Sonca je že precej več, kot ob prihodu in sunki vse močnejši.

S štarta me kar odlifta v višave in takoj navrtim do 1100 in bolj zunaj proti Hublju. Malo kasneje se mi v zraku pridruži tudi Milan. Čeprav vetra ni veliko, pa je zelo termično in razrukano in je treba ves čas paziti in delati. Tudi više nad grebenom in bolj zunaj ni nič bolj prijazno. Pred Hubljem še enkrat lepo poberem. Proti Predmeji naprej od Otlice ekspresno pocurim pod greben in niti zunaj niti ob pobočju (kjer je res razrukano) ne dobim nič, zato malo pred Predmejo obrnem in nazaj, medtem ko se Milan pelje visoko nad mano…

Nad greben poberem v močnem dviganju do 1200 šele pri Hublju in naprej kar bolj zunaj do starta. Milan javi po postaji, da je na startu že blizu 10 in da ima dovolj in gre na pristanek. Zato se zapeljem kar ven nad dolino (zunaj je že čutiti SZ, ki odnaša stran od Kovka) in mimo Vipave dokler gre. Gre pa do mojega standardnega travnika z nekaj vmesnimi rukerji in guncanji.

Milan je sicer hotel k Anji, pa je zunaj pobral s 300 in vzdrževal neko rahlo dviganje, ki ga je prineslo skoraj do mene.

Pokličem rešitelja Sama, ki naju pride iskati in zapelje na Kovk.

Več kot sem danes pričakoval, čeprav ni bilo uživaško…

Danes napovedan še kar dober dan s SV (in močnejšo burjo na Vipavskem). Postaja na Zavrhu se počasi vlaufava in ko se zjutraj zbudi, pokaže 2,5/4 SV v LJU že sonček proseva skozi meglo, ko je okoli Vrhnike še totalno zabasano z meglo v nižave.

Z Erzom sva oba za Zavrh, zato ob 12h na Šodru: Hliš, Berto, Mega in jaz k Erzu in do Škorpijona, kjer že čaka Uki. Odpeljemo naprej in on še naprej čaka – Milana in Pojeta (in Manco).

Danes parkiramo v vasi (vse blatno in se cedi od talečega snega, tako da tudi z LCjem ne bi prišli na start). Mimogrede se pri sosedu opravičim za zadnjo uzurpacijo njihove posesti (po nočnem šihtu dokončne postavitve postaje) in na start.

Najprej primerjam podatke postaje z ročnim merilcem (z upoštevanjem zakasnitve objave se kar ujemajo) –  SV 3/ 4,7. Malo še občudujemo naše skupno remek delo (za katero je najbolj zaslužen Pojetov Jože in seveda tudi Novakov Uroš) in začnemo postavljati padala na čimbolj suhe flike.

V luft Mega, Erzo in Zoran in po manjši pavzi (ob preverjanju naše uspešnosti), še ostali (Berto se na koncu odloči za šoferja, kot tudi zapoznela Manca, ki ima na startu že obilo več vetra…).

V zraku pomladansko: najprej se, kljub lepemu dviganju, motovilim V od antene, da se končno le poberem, medtem ko se mi zdi, da so drugi kar odfrleli v višave. Ko sem enkrat na 1700, pa spet cincam, da bi zapeljal z (močnim) vetrom čez proti Planini, saj ne vidim nikogar drugega (no, resda vidim Pojeta, ki je že daleč zadaj, pa dosti nizek…).

Tako porinem nazaj nad Borovnico, pa mi gre v veter občasno tudi manj kot 10 (ob drastični izgubi višine). Potem pa standardno proti Javorču (res pa z lepo višino nad 1000).

Milan je poskušal priti do doma, pa se je zaletel v močan veter pri tleh.

Štusejev Dušan pristane na uradnem.

Erzo se, kot običajno, zapelje proti svojemu domu.

Jaz malo nazaj proti Bistri, pa gre prepočasi, zato počasi bolj ven nad polje in za Megom čez Vrhniko proti Podlipski. Mega zgubim – ne vidim, da je malo nabral in se zapeljal v Podlipsko.

Zato obrnem in pristanem pod Hribi (na čim bolj suhem ob cesti).

Malo za mano pristane tukaj še Hliš. ki je posnel nekaj lepih fotk tukaj

Hitro dobiva štop do Šodra. Tudi Uki pristane na uradnem.

Berto je pripeljal dol Dušanov avto. Potem sta pa Dušan in Uki že v reševanju Erzovega avta, ko prideva midva s Hlišem do Škorpijona. Malo počakava še v druženju z Milanom in nekaterimi dodatnimi padalci, potem pa zapeljem Erzov avto na Šodr, kamor ravno pride Pojetov Jože izpod Nanosa…

In še nekaj vizualizacij naših letov