Padalska jata

Danes sicer ni napovedanega preveč dežja, bo pa kislo ves dan. Zjutraj so pločniki suhi in še malo počakam, da se tudi v Kižlovki stvari odcedijo.

Ko pa zašantam proti štartu, mi že po nekaj korakih čmoka v čevljih. Res da ne dežuje, zato pa iz megle rahlo rosi.

Ko na vrhu postavim, je tudi nova (stara) pridobitev Rook ML že dokaj moker. Ampak vsaj pivna še ne. Kljub generalnemu V dahne tukaj občasno po griču gor. Pa vendar mi prvi start ne uspe (štrikci čez padalo na levi strani kljub preverjanju pri postavljanju…).

Drugič gre lepo gor, pa vendar moram podaljšati še za nekaj korakov, da me pred prelomom vzame. Potem pa drži, drži še čez kolovoz.

Ko nabiram padalo, je že čisto mokro od dodatnega posedanja v vedno višjo travo na pristanku.

Zadnje čase je kar vsak dan nek praznik (danes npr. dan OF). Zjutraj sem prepozen, ker že začne deževati, ko se psihično pripravljam za Kižlovko (beri: ko se okoli 6h izvlečem izpod odeje in pogledam skozi okno). Potem si ogledujem radarsko sliko na telefonu in dež skozi okno, dokler se malo ne zmanjša. In potem hitro v dolinico.

Na videz le malo rosi, ko štorkljam gor na grič, ampak na startu sem čisto moker, v čevljih čmoka, Rook pa je tudi že pošteno vlažen. Ko ga položim, se spremeni v gospodinjsko cunjo in popivna okolico. Piha pa občasno od zadaj ali nula.

Ko v nuli potegnem, gre le na pol gor in se zvali v eno stran. Naslednjič v drugo. Cota je že tako mokra, da se trava vidi skoznjo. Postavim na V in čakam, da močneje pihne tisto delno z leve od zadaj. Hitreje ga dvigne na 3/4 in prevali v desno, ko laufam pod njega v desno. Potem ga razvlečem spet klasično in čakam na 0 in ga spet samo vlečem za sabo.

Pošteno je že težak, ko ga n-tič naberem in od njega curlja po hrbtu in hlačnicah. Pa še malo bolj spet dežuje, tako da je Rook za danes končal kariero, jaz pa zaenkrat tudi, zato robo in sebe odnesem peš dol v LCja in na enourno vročo čokolado v lokalno kafeterijo.

Potem pa skoraj neha deževati in že se ponovno vozim v dolinico. Res samo še drobno rosi, ko ponovno lezem gor, sedaj z novo pridobitvijo: Pirševim Rookom 2 ML, ki je suh kot poper. Postavim, nič ne pivna. Sedaj je večinoma nula, pa prvi poteg vseeno ne uspe.

Postavim še enkrat in laufam, laufam, da na prelomu le speljem in se zapeljem v dolino.

V prljažniku se je pod Rookom nabrala že lužica, zato MLja stlačim kar na zadnje zice…

Pred dobrim tednom sem imel rojstni dan in danes imam naslednjega: 1.svečka, odkar sem se lani 26.4.2020 raztreščil na spodnjega in zgornjega Zorana (kot mi je prijazno omenil zdravnik, ko sem se pritoževal nad počasno rehabilitacijo…).

Zato moram priznati, da sem se že zgodaj zbudil in odpravil v Kižlovko (no, nekaj seveda tudi zato, ker je bil napovedan morebitni dež že dopoldan). Ceste so še suhe, dežja ni, je pa mraz in opazno SV vetra.

In s kar malo nervoze krevsljam po pobočju gor, saj konkretno piha hladen veter po griču dol, sončka pa tudi ni, da bi ga vsaj malo zaustavil s termiko. Previdno pogrinjam padalo-coto v rosno travo (ki iz dneva v dan opazno raste), pa mi ga vseeno posvaljka od zadaj, ravno ko postavim.

Še trikrat se vpnem in izpnem, da odvijam posvaljkano coto. Vmes je samo enkrat močno butnilo gor (rotor), ko sem Rooka ravno odvijal.

Potem pa ujamem trenutek nulce in potegnem in speljem. Za prelomom me ob pobočju močno spusti, pa tik nad gnojem spet dvigne, da me potem odnese proti LCju s hrbtnim vetrom.

Samo pospravim in gasa domov. “Rojstni dan” uspešno rehabilitacijsko zaključen…

Tudi danes se napoveduje lep dan z malo vetra in dobro termiko. Malo moti inverzija na 1000 in možnost ploh popoldne z Z.

Najprej v Kižlovko, kjer spet sonce že lepo greje dolino. Rahlo piha (termika) po griču gor.

Prvič poskušam hrbtno, pa mi je le premalo vetra in cota omahne. V drugo pa naprej in kljub vetru po pobočju gor Rook noče lepo nad mene, tako da komaj speljem čez rob.

Hiter posvet z Milanom pove, da on danes ne gre nikamor (in bo raje počival na lovorikah včerajšnje slave). Škobernetov Tomaž je z Gaborjem že na poti na Kovk. Mega je najprej mislil na Slivnico, pa pristane na Kovk. Tudi Dule bi šel. Tako je treba samo še Erza malo prepričevati, da se pridruži izletu in smo kompletni.

Pri BJju naložim Duleta, Erza doma in po tankovski v smer Logatec. Na Kalcah počakamo Mega in od zadaj z LCjem na Kovk na start.

Nekaj jih je že startalo, Idrci se pripravljajo, Gabor tudi, medtem ko je Tomaž tudi že nekaj časa v zraku.

Veter občasno vedno močneje prbije, zato hitro postavimo. Mega mi asistira, Erzo s klopce kibicira. Gabor odleti, pa Idrci in Cimermanov Janez in potem bolj kilavo tudi že jaz po prvem neuspelem poskusu. Potem še Mega in Dule.

V zraku precej termično in močna dviganja, tako da hitro pridobivam višino. Na Hublju naberem čez 1500 in se zapeljem direkt na Čaven. Pred Modrasovcem me že konkretno spušča, saj ga veter močno obliva, tako da gre občasno le še 10 naprej. Obrnem in hitro nazaj z lepo višino do starta. Pomaham Erzu in še enkrat nad Podrto. Potem pa me vedno bolj ustavlja in dviguje (pa noga me začne boleti), tako da se v dviganju kar zapeljem ven nad dolino proti Planini. Mega javi, da gre v dolino k Anji (Erzo sporoča, da je na startu že preveč vetra za toplandati).

Ko me začne spuščati, se odločim, da grem po sredi doline proti Podnanosu na pristanek, kamor gre. Pa me zraven Vipave dobi še močno dviganje (za trenutek hočem zavrteti,.. pa si ne želim več v višave,..) in zapeljem v močnem dviganju skozi steber in s to višino čez Podnanos proti Lozicam.

Roman Debevec : Bravo, Zoran!! “Vikend fizioterapija” popolnoma uspela…👍😃 [25.4.2021 18:26]

Malo za mano pristane ob meni Tomaž.

Andrej Erznožnik : Bravo za prvo okol [25.4.2021 21:01]

Čez potok proti Lozicam pa še Gabor.

Ko pospravi, pride do naju. Dule pristane v Vipavi, ko Mega že zalaufa od Anje gor na Kovk (hoče se nahoditi…).

Erzo pa iz svoje pisarne na klopci na startu

poskuša organizirati prevoze avtov v dolino (pride še Berto in še nekaj potencialnih letalcev, pa je vetra že preveč za štart…).

Ko pride Mega na vrh do LCja, odpelje Erza, skupaj s spodaj pobranim Duletom v Vipavo na Plac (kjer po dolgem času korona mirovanja končno lahko obratujejo in je možno naročiti pijačo in jedačo…) in ju tam odloži; potem pa pride po nas. Tomaža in Gaborja zapeljemo k Anji. Midva z Megom pa na Plac na zaključno druženje ob picah, radlerju in pivu. Erzo ugotavlja, da mu tako druženje, ko drugi letimo, on pa mora vse to samo opazovati, res ni všeč…