Padalska jata

ves dopoldan v megli LJU kotline (po telefonu) iščem, kam bi šel danes (na sonček, ki povsod naokoli že toplo greje od ranega jutra…). Glede na včerajšnje dogajanje si želim kakšen nov, zaresen start.

Dopoldne mineva v tovrstnem bluzenju, zato se na koncu zbašem v LCja in proti Strmci (da ne bom še brez letenja ostal na koncu dneva). Z Megom sva bila hitro zmenjena, med potjo pa pokličem še Mojco, ki je tudi za akcijo.

Megov avto pustimo pri Balah, Mojčinega spodaj na pristanku in z LCjem gor. Na startu že kar močno piha (4-5/6-8), v zraku že Jean drajsa sem in tja s kompanjonom.

Mega in Mojca mi pripravita padalo, medtem ko se bašem v zic in hitro v luft: Mojca, Zoran in Mega.

Potem pa uro jadranja predvsem v kotlu med Sedlom in Petričem, z daljšimi potegi ven nad sredo doline (naberem tudi čez 1100) in s curažo naprej v smeri Studena… in nazaj spet brez težav pobirati na Petriču.

Po napolnjeni uri se zapeljem z vetrom do Hasberga in po zavoju po liftu dol, da še do Bal ne pridem.

Zoranov let

Mojca potegne malo naprej od pokopališča.

Mojčin let

Mega pa vmes.

Megov let

Jean je pristal na koncu Polja.

Jeanov let

Mega pobere Mojco in mene in pod Strmco in na start v reševanje avtov.

Dosti bolje, kot sem pričakoval 🙂 .

Čeprav sem bil včeraj zvečer pošteno zdelan po celodnevnem tavanju s Pojetovo Slavko ob iskanju startov pod Storžičem, me je Erzo prepričal za današnjo akcijo na Mangrtu – ker je bila predvidena tudi soudeležba Lučke kot najine zemeljske podpore, sem predvideval od aktivnosti predvsem sedenje v avtu in pod padalom.

Še pred 8.30 me Erzo in Lučka naložita v avto(dom) in gasa po Gorenjski do Radeč in okoli ovinka na Predel in čez ter levo po Mangrtski cesti na parking pred rampo pod padalskim startom Mangrt.

Prečudovit jesenski dan z globoko modrino neba (brez oblakov) in nepopisnimi razgledi po okoliških gorah… Kar nekaj časa postopamo naokoli in fotkamo.

Potem se jaz počasi z robo odpravim gor na start,

za mano pa Erzo in Lučka ob množici padalcev, ki so ravno prispeli (lokalni in tudi bolj od daleč, poznani in neznani).

Po dolgem času se med pripravljanjem spet pozdravim s Hrovatovo Darjo in Janijem. Na startu pihlja lepo gor. Prva odleti Darja

in kmalu začne nabirati na desno nad tuneli, kar pomeni zeleno luč tudi za preostale 🙂 .

Lepo odletim pod Erzovim nadzorom in hitro nekaj naberem in okoli škrbine na pobočja nad tuneli pod špicami mejnega grebena. Drug za drugim se pridružijo tudi ostali. Potem pa tu vrtim(o), včasih več na kupu, včasih manj, nekaj zacurimo, pa se spet rešimo … in tako, dokler se ne napolni ura.

Nekateri so že prej odstopili, nekateri so se rešili iz globoke curaže spet nazaj na 2000. Z Erzom nekajkrat vrtiva skupaj in ves čas imam namen, da takoj, ko bom dovolj nabral zapeljem čez greben in proti Ratečam. Pa se mi vedno zdi, da sem še majčkeno prenizek, čeprav sem pobral tudi rahlo čez 2200…

V enem trenutku Erza zgubim iz vidnega polja (kar sicer itak ni težko…) in ga potem iščem, ker si mislim, da je zacuril ali se odpeljal malo stran… in res je odpeljal “malo stran” – do Rateč.

Erzov let

Darja je Janiju po postaji sporočila, da pristaja v Logu in bo rešila njun avto.

Darjin let

Tako se je lahko tudi Jani brez skrbi odpeljal po zraku domov.

Janijev let

Andrej Erznožnik : Točen po voznem redu [31.10.2024 13:42] Zoran Gaborovič : 👍 [31.10.2024 14:35]

Sam pa še pol ure drajsam in poskušam dovolj nabrati za čez, na koncu obupam in se v velikem loku odpeljem naokoli in dol v Log.

Zoranov let

Lučka me kmalu pobere in naju odpelje v Rateče, kjer pri Darji in Janiju že čaka Erzo (ki ga je pobrala Darja). Naložimo se v njun terenc in gor “na ogled” njihovega privatnega starta Žlebe, kjer uživamo v limončelu in klepetu ob ugašanju prelepega dneva (za odleteti piha žal narobe, čeprav se Erzu po vsakem kozarču zdi smer bolj prava…).

Ob mraku se odpeljemo dol in potem še na večerjo Pri Martinu, kjer se nam pridružita še Bizjakova Tina in Sušev Primož z njuno malo princesko 🙂 .

Po primarni terapiji me Erzo že pokliče, kdaj da lahko pridem na Vrhniko za na Grmado in kar takoj predlaga zbor on 12h (kar lahko potrdim). Vreme je po jutranjih meglah dokaj sončno, z rahlo inverzijo na 600 in generalnim V, SV ter močnejšo burjo zjutraj, ki naj bi čez dan izvenela.

Na zboru se le jaz presedem k Erzu, saj je že cela predhodna (!?!) nenapovedana ekipa (Poje, Mega in Emil) na Grmadi. Baje so šli prej, da fiksirajo steber za postajo (kar pa jim ne uspe, saj so kajle predebele, Mega pa je pustil v avtu spodaj svoje osnovno sredstvo, ki bi edino lahko pomagalo rešiti problem – službeno gozdarsko sekirco…). Tako morajo pač odleteti … in takoj pocurijo v močnem vetru z leve okoli roba.

Emilov predlet

Megov predlet

Jožetov predlet

Ko se z Erzom peljeva k Balam, srečava pred mostom odhajajočega Emila, potem pa se pri Balah samo še preloživa k čakajočima Megu in Jožetu. Ko Mega spelje, pripelje še Jean, se stlači k nam… in gor.

Na startu piha večinoma z leve, vendar se smer vedno bolj obrača tudi po poseki gor. Jean takoj postavi, precej razmetavajoče odleti, zacuri, pa levo hitro spet pobere. Drugi je Erzo, ki ga še bolj razmetava in celo postoji na robu (mogoče bi kar podrl…), da se potem le vrže čez rob in sledi Jeanovi usodi.

Mega in Jože sta medtem z ošpičenimi kajlami fiksirala drog in Mega že lahko sekundira pri mojem odletu.

Na srečo pride pravi interval, saj me ob prvem dvigu in začetnem premetavanju po startu odlifta na robu (res pa imam sprva kar težavo spraviti noge v kokon). Potem odletita še Jože in Mega.

V zraku je spredaj pred startom čutiti kar veliko vetra, ki ga enkrat instrument kaže z leve, enkrat z desne, ampak dviguje pa lepo, tako da sem hitro čez 1000.

Potem pa drajsam(o) levo in desno in naprej in nazaj. Enkrat so višji eni, drugič drugi (no, jaz sem večinoma v spodnjih nadstropjih), eni se potegnejo bolj proti Grčarevcu, drugi manj. Tako se počasi nabira polna ura in ko naredi cin, se zapeljem še daleč ven nad Jakovico in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Jean pri Balah in izgine, še predno sam pospravim in pridem do preostalega Erzovega avta.

Jeanov let

Mega je pristal nad cesto.

Megov let

Erzo pa bolj proti Hasbergu, kjer ga naloživa z Megom.

Erzov let

In gor po Pojetov in Megov avto, medtem ko Jože pristane na Polju daleč proti Grčarevcu.

Jožetov let

Jože Poje : Bolj razvleč pa ne znam. Samo da je čez 20 km. [29.10.2024 14:58]

Sam prevzamem Jožetov avto, ga poberem na obcestnem parkingu pred Grčarevcem, kjer čaka tudi Erzo in na Vrhniko.

Letenje dosti nad današnjimi pričakovanji 🙂 .