Padalska jata

Danes je sicer napovedan prekrasen sončen dan, ampak brez vsake termike, veter nizko spodaj močnejši SV, V, nad inverzijo pa naj bi preko šibkega J obračal na JZ (= višje brezveterje), skratka idealno za kakšne visoke hribe… Eni verjamejo v Lijak, jaz ne (razen seveda zagotovljeno lokalno jadranje, kar pa me ne vleče – kasneje se izkaže, da sem se motil, saj so le na Lijaku bili množično narejeni dolgi leti…). Tudi Zavrh in Grmada bosta po napovedi prešvoh.

Cincamo za sem ali tja ali… na koncu se Milanče odloči za H&F na Kriško, midva z Deluxom pa za dol se vreči z Ulovke. Še Mojca je za in ob 12.30 se zbašeta v LCja in gor, do samega starta. Na štartu vse mokro in rahlo blatno, ko v senci postavljamo, piha ugodno pa rahlo gor. Mojca mi (kot vedno 🙂 ) razgrne Arribo3, še predno sem v tangicah.

Starta prva, jaz pa kmalu za njo. Ozračje čisto anemično, v glavnem le bolj ali manj požira, tako da ni šans, da bi prišla čez Kuren do Podčela.

Mojčin let

Zoranov let

Deluxu pa seveda uspe.

Borisov let

In pride kmalu po naju, da se potem zapeljemo vsi 3je še enkrat gor: jaz po LCja, Mojca, da pelje Elektrika dol, Boris pa na ponovitev.

Borisov 2.let

Po nekaj dnevih močnega JZ in nestabilnega vremena danes prelep sončen dan z SV. Gradient v LJU odličen in Milanče kmalu razpiše zbor za Zavrh ob 12.30.

Pri Škorpijonu že nekaj avtov – predhodnikov? V ruksaku prevekslam Maestra 3 za Maestra 2, saj pričakujem veliko blata in mokrote po preteklih dnevih. K Dušanu se spravimo Mojca, Milanče, Jaroš in jaz, h GMSu pa nepoznani mladenič. Poberemo še Meto (se gre na hrib posončit – in za šoferko) in gor.

Čeprav je danes občutno bolj hladno, kot prejšnje dni, nas sonček in hoja po blatnem kolovozu kmalu ogrejeta. Na startu piha idealno 3-4/5-7. Takoj začnemo postavljati, ko začnejo kapljati skozi gozd na start “predhodniki” (očitno H&F) . Med njimi tudi Hliš z Ingrid, iz vasi pa pride Tina s hčerkico, ki se ji kmalu pridruži Suša (iz podna).

Prvi odleti GMS (v vedno močnejšem vetru) in ga odlifta direkt nad start, jaz pa potem kar nekaj časa čakam, saj veter res narašča proti 10 (napovedana je bila anomalija 10m/s okoli 14h, prej in potem pa manj in to se očitno res uresničuje (?!) ).

Ob prvem dvigu raje podrem padalo, saj mi ga preveč zanese na stran (seveda se zloži v kravjek…). Potem izkoristim nepozornost nabijanja vetra med dvema sunkoma in ga lepo hrbtno dvignem, pa me po obratu z mesta odlifta v višave (z rahlim rikvercom). Hirto sem visoko nad robom in se le počasi pomikam naprej. Hkrati pa ugotovim, da sem si ob menjavi padala pozabil pripeti gas… najprej ga še poskušam pripeti, pa kmalu obupam, saj je treba biti kar pozoren na dogajanje v zraku.

Še nekaj jih je v zraku, večina pa čaka. Ker sem na Trebelniku nad 900, zapeljem nazaj čez start do Antene, obrnem in potem v močnem in živahnem vetru nadaljujem v smeri Bistre. Pa me pri Dolu začne močno spuščati in sem hitro pod grebenom, da se moram kmalu začeti boriti celo za preživetje. Nabiram po m in zgubljam in ne najdem pravega dviganja, dokler ne obrnem nazaj in ob pobočju Trebelnika spet ne naberem do grebena. In potem še nekaj časa motovilim med Trebelnikom in Dolom, dokler nad Trebelnikom končno le dobim lepo dviganje nad 900, potegnem v drugo do Antene in nazaj pridem celo čez 1000. Eni so visoko (npr.Mojca 🙂 ), veliko jih je nizko, jaz pa se to rundo brez problemov odpeljem do Javorča in (počasi in guncajoče) nazaj do Trebelnika, kjer imam po 1.30h zadosti in se odpeljem v senco in hlad pristanka.

Zoranov let

Nekaj jih je že pospravilo, nekaj jioh še pospravlja, nekateri pa so še v zraku.

Jarošev let

Anžetov let

Drejčev let

Juretov let

Mojčin let

Dušanov let

Andrejev let

Rudijev let

Milanov let

Ker je danes veliko JZ vetra čez SLO in večinoma bolj spreminjajoče oblačno/sončno v LJU (megla do podna na Primorskem, krasen sonček na Štajerskem…) in ker ni neke konkretne ideje za kam (= ni nobene ideje za neko konkretno letenje), sploh pa ker imam na obisku hčerko in vnukinjo, ki bi šle popoldan nekam na sprehod, se spomnim na Kižlovko in okolico…

Kar rosne oči dobim, ko se po skoraj 1/2 leta vozim(o) po potoku=kolovozu v dolinico. In ko ustavim LCja v blatu travnika … na startu ravno dviguje padalo neznani padalec ?! To pa je slučaj – po pol leta zanemarjanja Kižlovke pridem in srečam padalca tukaj !!!

Padalec poleti in … pristane na travniku blizu nas. Seveda se moramo spoznati: je Anže R., ki sicer že kar nekaj časa leti (predvsem H&F), je pa letalno “neviden” 🙂 . V klepetu in moji razlagi zgodovine Kižlovke kot “rehabilitacijskega centra” pridemo gor na Staro lokacijo.

Postavimo (Anže je danes prvič tukaj in postavi že petič…), jaz staro coto Rook2. Kar nekaj šumenja vetra je po okoliških pobočjih – in tudi vetra na startu (ki ga baje doslej ni bilo).

Nekajkrat dvignem hrbtno coto (in mi jo tudi sesuje)

Anže odleti in pristane petič. Končno me potem eden od naslednjih sunkov vetra dvigne s tal, me odloži tik pred robom in se moram potem vreči čez rob, da speljem.

Zoranov let

Obe dekleti počakata zgoraj, saj mi je po tako atraktivnem startu nujno 🙂 iti še enkrat gor, Anže pa je to itak tudi nameraval.

Malo počakava na bolj enakomeren veter (in manj šumenja po okolici, čeprav veter po dolinici generalno narašča…). Potegnem prvi in me takoj dvigne in potem kar drži. Ko že pristajam, pa me še enkrat dvigne in odloži zraven kolovoza.

Zoranov popravc

Potem pa še na obljubljen sprehod po prelepi sončni jesenski dolinici.

Po dveh obupnih kilavih in bolj ali manj deževnih dnevih (z obilico JZ) danes naj ne bi bilo kaj dosti dežja in malo manj JZ vetra). Najbolj me mika malo podrajsati na Strmci, pa se megle tam kar nočejo dvigniti, veter pa je itak nekako na zgornji meji. Pa še temno pokrito je v postojnskih koncih, tako da predlagam vsaj skokec s Korena za ob 12.30h, medtem ko GMS skliče hitri zbor za (še vedno temno pokrito) Strmco okoli 12h.

Pri ŠPH se v LCja naloži Milanče (bolj ali manj rinfuzo) in gor. Na startu piha rahlo gor in občasno tudi Z z desne, ko postavljava po mokri (in rahlo blatni) travi. Visoka oblačnost kaže v naših koncih mestoma tudi modre luknje, pa grdo temino proti Postojni.

Potegnem in od prve speljem. V loku na levo kar drži okoli roba ob pobočju, tako da ostanem kar visoko, tik pod travniki Slevice. Potem pa nazaj nad Horjul še naprej nad vrtec proti Ljubgojni in ven nad grički Čelca v sprednjo dolino ter nazaj do ŠPH.

Zoranov let

Nekaj za mano je v zraku Milanče, ki pa kar pojadra sem in tja preden pristane – vse za km.

Milanov let

Med vožnjo gor po LCja pokliče Erzo, da gre na Strmco, kjer že jadrajo Jean, GMS in Bergant. Ker postaja tam kaže zmerno jakost (cca 6/7 JZ) in Jean iz zraka pove, da je baza v višini okoliških vrhov, se odločiva tudi midva za tja.

Na Vrhniko, kjer naložim Milčeta in proti Strmci, na kateri pa sedaj že rosi in predhodniki izvajajo toplega dinga, da bodo čimprej na tleh (vsi avti so gor).

Primožev let

Rudijev let

Ko prideva na start, pa je štart že v megli, dosedanje rahlo pršenje pa postopoma ponehuje. Nekaj časa modrujemo, Milanče groundhandla in moči svojo zgonjeno Delto; Erzo in GSM spravita Erzov avto dol za logistiko in potem še čakamo naprej ob občasnem odkrivanju pogleda v dolino (megla=baza se začne prav nad robom sedla).

Potem se enkrat Erzu zazdi, da bi pa bilo za odleteti in se odpravi skupaj z GMSjem (ki gre v ponovitev) gor na start. Berganta ne mika ponovitev in raje snema dogajanje.

Naju z Milčetom pa tudi ne mika v to sluzasto vlago in meglo ob dodatnem konkretnem hladu. Sploh glede na prejšnjo prijetno klimo na Korenu in vmesnem Gaborjevemu klicu in lobiranju za Koreno.

Erzo in GMS izgineta v megli, malo za tem pa začne spet škropiti. Občasno se pokažejo njuni obrisi pred pobočjem, ko se midva z Milčetom odločiva za odhod.

Ko sva že na poti, pa oba tudi pristaneta.

Erzov let

Rudijev ponovitveni let

Midva pa na Vrhniko in naprej do ŠPH, kamor pride še Gabor.

Vsi trije se z robo odpeljemo gor v Milčetovem avtu (proti S je modro nebo, Koreno pa ravno na robu oblačnosti) . Čeprav piha podobno kot prej (mogoče za spoznanje manj), me res ne potegne za še en štart, zato ob prisotnosti domačih otrok in mamic samo še počakam, da oba lepo odletita, potem pa odpeljem avto dol in tako rešim logistiko.

Milanov let

Gaborov let

Danes pa lep sončen dan (jutranja megla) z zmernim JZ v Vipavski in močnim JZ v notranjosti SLO. V igri je Lijak ali Buzet in odločimo se za Lijak.

Ob 11h na Vrhniki se Dušan in jaz spraviva v Draganov avto, Erzo pa počaka Pirša in Milančeta za drugi avto. Mi se na Uncu preložimo k Megu, ki nas zapelje do cerkvice pred Anjo, kjer nas že čaka Samo s kombijem, za kar je pravočasno poskrbel Erzo in tako v veliki meri rešil današnjo logistiko ob pomanjkanju osebnik zemeljskih podpor, ki so ta teden bodisi na dopustu ali imajo druge opravke… Preložimo se v kombi, počakamo še GMSa in na Lijak.

Na startu se že pripravlja Berto (in množica ostalih, veliko jih je že v zraku). Od naših gre seveda prvi v luft Erzo, ostali ob ustreznih pogojih postopoma za njim, saj je veter dokaj spreminjajoč.

Kar nekaj časa se matram, da se spravim nad greben (ozka in močna dviganja, občasno sunkovita, pa nobenega lepega stebra v višave). Mega, ki je startal med zadnjimi iz naše Jate, je kaj kmalu toplandal, saj je ugotovil potrgane štrikce…

Megovo reševanje tehničnih težav

Ko enkrat le dobim dovolj višine, potegnem do Kasarne, nabiram in zgubljam, še nekaj v kotlu za Zmajarsko, potem pa na pobočju Čavna vztrajam, da bi dobil dovolj višine, da me ne bo razmetavalo pod grebenom Čavna, ko bom šel naprej. Res naberem na 1300 in se čez vrh odpeljem proti Kuclju. Pa me vseeno tudi v višini razmetava, zato zapeljem malo bolj ven, kjer pa me nekje okoli Kuclja splakne z -5 ob hitrosti 55 v nižave pod greben. Potem se samo še borim (tik ob pobočju ni nič – razen razmetavanja, tudi zunaj le curim tik nad spodnjimi gozdnimi platoji), da se na koncu vržem mimo vogala pod Modrasovcem čez proti pobočju Kovka, kjer pa sem že dosti prenizek, da bi se lahko rešil. Nekaj časa pa še držim višino nad šolskim terenom Lokavec in opazujem Erza, ki še nižji pristaja.

Erzov let

S svojo višini bi sicer lahko še odpeljal bolj proti cerkvi v Lokavcu, pa mi Naviter kaže, da bom zapeljal v ajdovski zračni prostor, zato raje pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Med zlaganjem opazujeva ostale, ki drajsajo nad nama po Kovku (in na Live, kje so ostali naši…), dokler se zraven naju ne parkira tudi Mega.

Megov let (po reparaturi padala…)

Dušan in Milče sta ostala raje v okolici Lijaka.

Dušanov let

Milanov let

In sta na pristankui ujela Berta, da ju zapelje do naših avtov.

Bertov let

Potem pride Dušan z Megovim avtom po nas 3, da na pristanku pri Anji počakamo Dragana, da pospravi padalo.

Draganov let

GMS je pristal pri svojem avtu.

Rudijev let

Erzo pa s Pirševim šel po njega, do kamor je pač potegnil.

Alešev let

Aleš Pirš : Dvakrat bi lahko že bil na tleh pol sem pa do konca speglu. [28.10.2025 16:14]