Padalska jata

Danes naj bi JZ malo ošibil in ves sem našpičen za Strmco, čeprav naj bi bila večina SLO bolj ali manj pokrita, Primorska pa sploh. Ampak na Postojnskem je zjutraj vse v megli, veter pa tudi noče spustiti. Erzo je tudi za Strmco, ampak, ko dopoldne ni izboljšanja in Mega celo iz prve roke pove, da je tam okoli vse gnilo, Erzo da pobudo za Gorenjsko – Ambrožar. Takoj sem za (start je prijazen ), veter pa tudi 3-4/5-6 JZ, torej bo idealno.

Malo pred 12.30 se Lučka in Erzo naložita na Pokopališču (Šmartno) v LCja in mimo pristanka pod Grajcem gor do Ambrožarja. Temperatura je krepko nad 0 (+8) in sneg (ki ga je komaj še za vzorec) je ves gnil. Moja dosedanja umirjenost začne upadati, takoj ko za Erzom zakoračim dol na platojček po gnilem snegu, ki se meša z blatom in se počutim kot na toboganu. Pa še veter je čisto upadel in kar sploh pihne, pihne Z z desne. Kljub temu sem manj nervozen kot predvčerajšnjim, saj je bil led (no, plundra ) prebit, ampak oddričati pa se vseeno ne smem, ne zdajle in ne pri startu…

Ko se vtikam v tangice, mi Erzo lepo razgrne Arribo (hvala Erzo !). Hrbtno se vpnem.

In ker mi Erzo s trakcem kaže, da je sapica sprejemljiva (čeprav še vedno pod kotom s strani), potegnem in kolikor toliko zadovoljivo speljem (ne da bi se kam oddričal ).

Sprva me zelo požira in sapa kar ustavlja padalo (ali pa je tukaj le nekaj več vetra, kot se mi je zdelo na startu?) in ob guncanju precej zgubljam (ratavam nervozen…), ampak nad dolinico proti Stiški vasi me butne gor in potem lepo drži in celo nekajkrat dvigne.

Najprej nad Grajcem, potem pa ob njem drajsam sem in tja v kar živahnih pogojih (enkrat mi celo pošteno zaklofa padalo ?), da na koncu (spet) elegantno pristanem v veter na uradnem.

Zoranov let

Malo za mano pristane Sandi s tandem tečajnikom in malo pomodrujema. Potem se med pospravljanjem pripelje tudi Lučka z LCjem.

Erzo je startal malo za mano:

Erzo pa kar drajsa in drajsa daleč tja nad Apnom in se potem mimo Grajca zapelje na Z dokler gre (še malo naprej od Strmola).

Erzov let

Tam ga z Lučko pobereva. Še enkrat nazaj na pristanek, da bi tam pričakali Mojco (ki je prišla v te kraje nekaj za nami). Pa lahko le s sestro in njeno mlado družbo pomodrujemo, saj Mojca sploh noče pristati.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : No, si se pa nadrajsala … danes vsaj zeblo ni…) [23.2.2025 18:21]

Zato se odpeljemo nazaj proti LJU do Pokopališča, kjer se poslovimo.

Spet sem vesel kot radio – se mi zdi, da mi bo nova noga kar služila (počutim pa se, kot da sem na novo začel leteti ).

Dolgo je trajalo… dolgo…

Sem si rekel, da takoj po zdravilišču preizkusim novo koleno, seveda v idealnih razmerah, da ne bo kakšnih presenečenj (pustimo uradna navodila in priporočila, kdaj naj bi ga šele poskušal/smel uporabiti pri letenju…). Pridem iz zdravilišča prejšnji teden, (meni) idealnih razmer pa od nikoder, tako da kriterije (ob vedno večji duševni krizi) vsak dan spuščam…

Danes pa imam res dovolj in ko Štusejev Dušan razpiše Slivnico (kjer kljub SV, V tendencam zadnjih dni v SLO, postaja vseeno javlja občasen šibek J) sem takoj po zaključku svoje fizioterapevtske akcije že na poti dol.

Na Petrolu (zastave šibko plapolajo od J,JZ) me pričakata Mojca in Dušan. V njegov kombi in čez Grahovo gor. Sam start brez snega in praktično v (skoraj) suhih travicah. Ko pridemo, še rahlo pihlja gor. Takoj se začnem pripravljati, medtem ko Dušan začne opremljati oguljene štange z novimi trakci. Sprva sem (kljub nervozi, saj že dobra 2 1/2 meseca nisem bil v zraku) optimističen, ko pa vetrič usahne in začne pihat V in celo SV čez hrib, postajam vedno bolj nervozen… Vse bolj me je strah in noge se mi kar šibijo – mogoče bi le še počakal na malo boljše pogoje kakšen naslednji dan…

Pa vsake toliko spet obrne vetrič po pobočju gor (vsaj tu na vrhu, tik pod potjo) in spet se malo umirim. Prekrasen sonček, prelepi razgledi (skozi rahel mrč) na Cerkniško jezero, ko čakam(o). Noge me od stanja že pošteno bolijo in ko ta sapica nekaj časa vztraja na gor (1-2m), potegnem hrbtno in poooočasi spravim Arribo nad sebe, da se končno lahko obrnem in po nekaj trepetavih korakih le speljem.

V zraku pa milina: hladno, občasno malo butne kakšen termični mehur, malo tudi čutim vetrič od S, stran od pobočja, ampak vse to sem pogrešal že takoooo zeloooooo doooolgooo…

Zapeljem se daleč nad Cerknico in nazaj na uradni pristanek pri Petrolu. Malo me je še skrbel pristanek, vendar zapeljem lepo v rahli nasprotni vetrič in samo stopim na tla brez enega samega koraka.

Zoranov let

Vesel kot radio počasi pospravljam na toplem sončku, da pristane še Dušan.

Dušanov let

In malo za njim še Mojca, ki pa je celo malo pojadrala.

Mojčin let

Na Petrolu se poslovimo: Mojca se odpelje po popravljeno postajo na Rakek, midva z Dušanom pa gor po njegov kombi

Po dolgi letalski abstinenci, so me danes sprovocirali, da grem za šoferja na Zavrh in tako vsaj posredno spet pridem v stik z letenjem .

Prvi sem še pred zborom ob 13.30 pri Škorpijonu. Do polovice je pobočje v bazi, veter pa piha na pristanku z leve: SZ, že skoraj Z. Pride Štusejev Dušan in med poročanjem o stanju moje rehabilitacije TEP desno, še ostali: Lin, pa Delux z Mojco in Erzom. Prisedem v Elektrika, medtem, ko preostala trojica počaka še Igorja (ki jih odpelje za nami).

V Elektriku na parkingu v vasi počakam, da se moja trojica in še druga runda odpravi na start, potem pa počasi zapeljem nazaj, dokler ne ujamem GSM signal. Boris mi pove, da se bo dalo odleteti, vendar je treba počakati, saj je praktično brezveterje.

Ko se vrnem v senco na pristanek pri Škorpijonu, veter še vedno piha z leve. Malo počakam in že pristane Delux.

Borisov let

Med pospravljanjem opazujeva Erza, ki na drugi strani doline kar nekako vztraja v luftu.

Erzov let

Nekaj za njim na drugi strani doline pristane še Mojca.

Mojčin let

Z Borisom se zapeljeva najprej po Erza na polja za Fenolom, potem pa naložimo še Mojco in nazaj do Škorpijona, kjer je ravno pospravil tudi Milanče.

Milanov let

Milan Velkavrh : Hvala Igor, Dusan in Lin za asistenco na startu. [10.1.2025 15:27]

Zaradi neugodnih razmer na startu (prešibek in/ali napačen veter in blato…) preostali trije pospravijo in se odpeljejo dol…

Delux pa navija še za Ulovko, za kar prepriča Erza, Mojce pa ne…

Borisov 2.let

Sky Rider : Start v megli snegu in mrazu, brez rokavic, prekrasna panorama med meglicami. [10.1.2025 16:39]

Erzo pa je uspel med meglo in jasnino okoli stolpa celo malo pojadrati.

Erzov 2.let

Tudi Milančetu sam Zavrh ni bil dovolj .

Milanov 2.let

Milan Velkavrh : Prvic jadral na sz, glih nad kamnolomčkom. [10.1.2025 16:34]

Prihod slabega vremena z dežjem in snegom se je zamaknil za en dan in danes je še vedno čudovit sončen dan (izven LJU seveda, pri nas je megla do podna). Sondaža spodaj slaba z izrazito kljuko na 800m, višje super z veliko vetra SZ smeri, spodaj pa vetra malo in naj bi prevladovale JZ, Z smeri.

Ampak naše postaje zgodaj dopoldne kažejo JV, V (Slivnica, Grmada, Strmca močan SV). Za zaključek sezone si zaželim nekaj uživaškega jadranja na sončku in glede na postaje vidim le Grmado. Mega je za in objavim Bale za ob 12.30.

Pa me Emil obvesti tik pred prihodom, da gresta s Sašom na Slivnico in da je vmes tudi Grmada že ugasnila, Strmca pa obrača na J.

Po kratkem posvetu z Megom pri Balah (ali greva na Slivnico?) se odločiva, da kar ostaneva v tem koncu in se prestaviva pod Strmco. In z LCjem gor na start.

Res že šibko piha (3/5) J in treba bo še malo počakati. Pa me spodbudi Mega, da za vmesni čas potegnem ven Arribo in tangice, da se vržem dol, saj bo prišel takoj po mene. Hitro sem pripravljen (ob Megovi asistenci) in potegnem.

Sem mislil, da bom samo scuril, pa vseeno malo pojadram sem in tja in še nad pristankom malo zavrtim.

Zoranov ogrevalni let

Mega je hitro spodaj pri meni. Arribo samo naberem in se ves opremljen samo zbašem k njemu v LCja.

Na startu pa zdaj piha že malo močneje. Tu sta tudi naša nova letošnja člana KLV – familija Miq s kužkom (nežnejši del bo letel, moški del pa je na bolniški in bo čuval kužka in navijal za nas ).

Ker se mi ne ljubi menjavati opreme (čeprav so sunki že okoli 8), sem takoj pripravljen z Arribo3, medtem, ko se Mega še pripravlja.

Potegnem in sem takoj v zraku. Sprva sicer samo držim višino, potem se počasi le spajsam nad greben in bolj sproščeno zajadram. Kmalu vsi trije lepo drajsamo sem in tja okoli sedla, občasno se tudi raztegnem do roba Petriča in pod Lipovec. Čas se kar nabira (in ratuje hladnoooo…), v tangicah je danes z Arribo pravo uživaško igračkanje na (ne premočnem) vetru (očitno se padala že navajam) in za konec še poberem na vrh Petriča, tako da se ne morem upreti skušnjavi – in se zapeljem na Planinsko polje.

Zoranov let

Je pa čez Planino kar požiralo, tako da nisem prišel prav daleč na travnike.

Mega pristane pod Strmco pri svojem avtu

Megov let

in me kmalu pobere in dostavi do LCja.

Super dan na sončku in super sem užival (za zaključek sezone )

Močan JZ, ki pa popoldne izveneva. Se dopoldne z Milanom dogovarjava vsaj za Sv.Lovrenc, ker je tam manj vetra, pa pride čez neka pooblačitev z dežjem…

Tako se spravim v LC ja in po dolgem času v Kižlovko. Ker je pozna ura in vsa dolina v senci, se hladen zrak zliva s hribiv dol.

Tako s hladom na tilniku šele v peto speljem (no, prvič sem ga imel v obraz, ker sem poskušal hrbtno ).

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije