Potem že malo panično tavava sem in tja, pa razen položnih in/ali vetrovno neustreznih terenov ne najdeva nič. Končno le najdeva v pobočju med novozgrajenim naseljem nad Poljanami pri Mirni peči ustrezno lokacijo – no ustrezno za Erza (njegov standarden tip položnega travnika z nejasnim nadaljevanjem).

Erzo takoj postavi (najprej seveda razpleteva solato iz prejšnje avanture). Čeprav piha lepo gor Z, pa mora kar pošteno laufati, da se odlepi in potem pred novogradnjo cca 15m tik nad asfaltiranim dvoriščem (3-1m nad tlemi) in odrešilno na desno čez rob v globino/dolino.

Erzov četrti (novnovnov)

Novnovnov zanj. Zapeljem se dol po njega in naprej v Trebnje, kjer je Erzo že prej navijal za položen griček nad pokopališčem.

Ko parkirava, se tudi meni ne zdi več tako položen in še sam vzamem robo. Erzo postavi malo više (na položnem), jaz Rooka (ki se je že kar delno posušil) nad prelomnico.

Erzo se odlepi malo pred robom in nad dolino (kjer je desno sicer travnik lokalnega letališča), potem pa na levo skoraj do novih hiš.

Erzov peti (novnovnov)

Meni pa lepo pihne gor, tako da dobim Rooka na mestu nad sebe in moram kar na silo poriniti čez rob. In nad dolino in skoraj do Erza, ki že pešači nazaj gor po LCja.

Zoranov tretji (novnovnov)

Kmalu je z LCjem pri meni. Novnovnov za oba !

Ker je Erzo odletel 4 nove (skoraj 5), vztraja, da greva sedaj še po mojega četrtega.

In me vodi na tale start, ki mu ga ni treba ponavljati. Žal piha z desne od zadaj, tako da je moj prvi poskus samo vlečenje padala po travi. Ampak Erzo viteško postavlja Rooka in sekundira s trakcem, tako da v primernem trenutku v drugo uspešno odlaufam po pobočju in se zapeljem daleč dol v dolinico spodaj.

Zoranov četrti (novnov)

Ko pospravim, že pripelje čez travnike do mene. Še četrti novnov zame.

Danes za ves dan napovedan dež. Pa iščem (napovedane) luknje brez padavin in se mi zdi, da po 13h na Dolenjskem bo nekaj šans. In se odpravim od doma, ko v Krškem dejansko posije sonce, v LJU pa še uliva. In tako vse do Ivančne, kjer poneha. V Mirni se ceste že sušijo (čeprav med temnimi oblaki samo malo posije sonce).

Najprej na Trstenik (ki sem ga zacahnal predvčerajšnjim na poti z Nebes – seveda potem videl, da je točno tu Erzo že pomarkiral…). Kljub napovedi, da naj bi bil danes generalni SV, višje V (Arso in PP) tu piha konstanten Z, SZ (cca 5m).

Zato grem čez vrh na drugo stran griča, kjer je še lepša strmina. Samo malo ga razprem in hrbtno dvignem iz mokre trave in stopim v zrak.

Malo zavjugam in pristanem spodaj med droti in cesto na žitnem polju (sem mislil, da je travnik).

Zoranov let

Rook pade delno na lužasto blaten kolovoz in je temu primeren…

Sedaj nazaj proti Trebnju. Vmes si ogledam še dve res lepi lokaciji (neustrezni – na Trbincu piha od zadaj čez hrib SZ v hrbet, na Praprotnici pa je JZ ?? ustrezen, ampak začne grmeti in pljuskne plohica, ko si že ogledujem, kje naj postavim).

In skozi center Trebnjega na dve kepici sladoleda (vmes dež poneha) in vija-vaja nad Belšinjo vas (kjer pričakujem veter v hrbet).

Ker samo rahlo piha od zadaj po travniku dol (zaslonjeno s hribom in gozdom), takoj postavim.

V drugem poskusu le dovolj odlaufam, da me vzame. Pa takoj spusti, da čez drote ne upam in zavijem desno ob njih.

Zoranov let

Naprej (nazaj) proti Višnji gori in v tale kot, kjer bi po današnjih večinskih izkušnjah moralo pihati gor.

Ko pripešačim z mokro in blatno robo na vrh pobočja, pa piha s hriba dol od zadaj JV ?? Postavim.

V prvo tudi pod razno ne spravim padala nad glavo. Potem se zasliši grmenje in se ekspresno temni (pa ne še zaradi bližajočih večernih poročil…).

Premaknem se za rob na levi del travnika, ki je bolj zaslonjen z gozdom in malo bolj strm. Samo postavim in odlaufam za življenje, saj že čutim prve kaplje. Pristanem skoraj v LCja

Zoranov let

in samo zbašem robo vanj, potem pa me zalije ploha… In vso pot proti LJU dežuje na max.