Padalska jata

S pumpe pa že kliče Jean. Z Emilom sta že tam in dosedanji sončen dan se hitro pokriva z oblaki (kar temnimi bazami, ne z napovedano kopreno).

Čez nekaj minut sem že pri njiju in čeprav je še pol ure pred zmenkom, se kar odpeljemo gor z Emilovim avtom, da še kaj ujamemo.

Na startu še lepo piha od spredaj, ko pridemo. Ko pa postavimo, pa sonca ni več in tudi veter ugasne. Tako dočakamo še drugi del ekipe (Erzo, Milan in Dule), nekaj za njimi pa še Boštjana (Sernel). Skupno jadikujemo, da smo vsaj 2 uri prepozni… Potem pihne z V in Erzo gre tja postaviti in odleti, da se samo zapelje v dolino do letališča.

Potem se še sam vpnem v (že dolgo) raztegnjeno robo in čakam na nulco in potem odlaufam … in speljem.

Desno po grebenu, nekajkrat mi rahlo piskne, enkrat celo malo zavrtim in naberem nekaj metrov, da potem odcurim za pumpo.

Takoj za mano potegne še Milan, ki tudi po nekaj borbe odcuri v dolino.

Ko smo mi trije že zbrani na Pumpi, ostali še vedno čakajo na startu. Prvi pospravi in se odpelje dol Jean, Emil in Boštjan pa nekaj kasneje…

Krasen sončen dan z veliko SV, na Gorenjskem nekaj manj. V bistvu se odločam za projekte, pa zabluzim dopoldan z nekimi računalniškimi forami. In ker sta Erzo in Milan dogovorjena za popoldanski Gozd, se pridružim (čeprav me preveč ne vleče v V na Gozd, pa še gradient je fantastičen, torej bo razmetavalo…).

Ob 15h na pristanku, kjer občasno pošteno potegne po tleh od V. Prestopim k Milanu in Erzu, ko se pripeljeta in gor. Na startu nas ni veliko, Primož (Vogrinc) pospravlja robo po letu s komentarji, da tale dviganja danes in to vsepovsod, pa je preveč za njega…

Z Erzom postaviva in v luft med sunki Erzo in ob naslednji umiritvi še jaz. Najprej gre kar gor, ko pa pridem na V rob, pa se kar ne spravim več čez 1000. Končno zapnem za nek steber, ki zanešeno nazaj potegne vedno močneje in me na koncu pošteno razbuta, ko padem ven. Odpeljem se naprej nad dolino in gre samo še gor do 1500. Ker je proti Storžiču in Krvavcu in sploh zadaj (Grintovec in Kočna) pokrito z velikimi in temnimi bazami in ker takoj, ko se bolj približaš hribom, pospešeno odfrliš v višave, se držim bolj zunaj. Ampak vse skupaj mi sploh ni všeč (ves čas čakaš, kdaj bo nekaj ruknlo, na V gre 15-25, nazaj s 50+,…), čeprav zunaj in više dviganja sploh niso več sunkovita. Gre pa res povsod gor. Ko se približuje polna ura, se odpeljem daleč pred Gozdom proti Z in kar drži (pa 50+), dokler ne začne spuščati pred Tržičem. Zares niti ne razmišljam, da bi v takem nekam dlje odletel, zato obrnem nazaj, pa me tako zaustavlja z nižino vedno močnejši V, da pristanem v Križah.

Takrat enkrat šele odleti Milan, ki se samo zapelje na pristanek.

Erzo pa se je s Potoške ekspresno vrnil in z vetrom potegnil do Bleda.

Milan me pride iskat in dostavi do LCja na pristanek, medtem ko Erzo prihaja z Bleda na štop k Dežmanu.