Čeprav zjutraj v LJU rahlo prši, pokliče Erzo za projekte na Dolenjsko, kjer baje ne bo dežja. V višavah je veliko J, JZ, na Dolenjskem bo pa mirno.

Pri Rutarju se naloži s tremi suhimi padali in dol.

Najprej Erzo testira mokroto na položnih gričkih, ki meni ne ležijo in se jim izognem. Potem v rahlem dežju preizkuša svojo gibčnost v teku z mokrega travnika preko blatnih gromad zoranega polja.

In končno prideva do griča pri Radni vasi, ki se pa tudi meni zdi realen. Najprej lutava z zadnje strani, potem se zapeljeva direkt k čebelarju, ki nama pove kod bo najbolje. Parkirava za njegovo hišo in z robo proti štartu. Erzo ima sedaj drugo suho padalo (ker je prejšnje že neuporabno premočeno) jaz pa seveda svojega (še) suhega Rooka.

Erze je že zgoraj na travniku, ko začne konkretno deževati. Počakam, da potegne in odleti in se zapelje daleč v dolino.

Erzov let

Jaz pa nazaj v avto, ker mi v takem dežju res ni treba. Dol po njega, ki nabrano padalo samo zbaše v LCja. In me začne prepričevati, da greva gor počakat, da dež poneha. Ni me treba prav dolgo prepričevati, saj res že dežuje malo manj.

Ko sva spet zgoraj, je že skoraj ponehalo in greva na start (sploh ko si dam čelado na glavo, nič več ni čutiti kapljic).

Erzo mi postavi (v premočeno travo)

in hitro potegnem (da se preveč ne napije) in zalaufam in speljem čez rob in v dolino.

 

Zoranov let

 

 

Padalo samo naberem in dvignem in tako počakam Erza.

Greva malo naprej in na desni se odpre naslednje travnato pobočje. Erzo že vidi kombinacijo in skozi vas od zadaj po kolovozu po robu gozda do travnika. Čeprav rahlo dežuje, Erzo ne bi čakal, ker bo mogoče še slabše.

Medtem ko po mm obračam LCja na ozkem kolovozu, on že postavlja. Dežuje pa vse močneje.

In ko je že v pravem nalivu se odloči in potegne (saj bo mogoče še slabše…) in zalaufa. Padalo le počasi leze gor in kar daleč mora laufati, preden spelje… In se zapelje vse do ceste v dolini.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Danes so vremensko napoved falili. Za Dolenjsko so rekli pretežno suho, bilo je pa pretežmo deževno. V takem ga še nisem zganjal in po temle poskoku je bilo padalo težko, kot bi mi kdo skril skalo vanj, tako izostren občutek imam za prenašanje suhega padala! [24.11.2018 18:25]

Počaka med pod napuščem opuščene hiše, z nabranim padalom v roki, od katerega kar teče. Da ga odcejati v LCja in me prepričuje, da malo počakava (saj huje ne more biti, lahko pa bo mogoče bolje…).

Malo sediva spodaj in potem res malo manj dežuje in se zapeljeva gor. Izpod dreves (s katerih pošteno kaplja) nese Erzo mojega Rooka na vrh travnika, kjer res skoraj nič ne dežuje (sploh ne, ko imam spet glavo pod čelado).

Hitro mi postavi in zalaufam.

Pa mi padalo odnese v levo in na tla v mokroto (piha pravokotno z desne). Še enkrat mi razgrne (sedaj je res že mokro) in jaz ga še enkrat enako sesujem na tla v levo. Potem mi ga postavi bolj proti vetru poševno po pobočju in zalaufam in dvignem to mokroto in laufam in laufam in končno speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranov let

Sedaj je tudi moj Rook že neuporabno (?) premočen, tako da sva si enotna, da je za danes dovolj.

Do LJU voziva s polno delujočimi brisalci…

Burja se je umirila in danes je skoraj brezveterje z neko JZ tendenco (predvsem više) sicer pa vse pokrito in možnost občasnih padavin tu in tam. Dopoldne najdem na Primorskem sonček in se namenim tja na projekte.

Erzo ne more, zato pa se Mega odzove in je pripravljen za akcijo (pa četudi samo na oglede).

Naložim ga na Uncu in do Razdrtega in na Slavinje (start, ki sem si ga pred nekaj dnevi ogledoval v orkanski burji). Danes piha le mičkeno SV, tako  da se takoj pripravim (Mega mi v mokro travo razgrne Rooka), potegnem in zapeljem v dolinico.

Zoranov let

Peš nazaj gor do LCja.

Vesel, ker je en start že narejen in lahko grem sedaj pomirjen naprej.

V Senožečah ven na oglede, ki pa ne dajo nič obetavnega, zato naprej proti moji današnji glavni želji – startu nad Gračiščem. Enkrat sem že bil gor na ogledih, pa je bilo preveč vetra (JZ), predvsem pa v tistem šavju in tečnih rožah potrebuješ pomoč. In danes je Mega z mano…

Po strmem kolovozu-skoraj cesti na vrh grebena (danes celo nisem vključil reduktorja). Na vrhu ne piha skoraj nič (piha pa prav z J, JZ) in takoj najdeva najbolj primerno lokacijo. Čeprav Rooka takoj razgrneva v visoko travo in suhe rože, Mega hoče zadevo olajšati: dam mu žagico in hitro se strokovno loti motečih objektov. Kar nekaj vej in večjih grmov odstrani levo in desno in takoj štart izgleda bolj obetaven.

Pred skalnato strmino sta sicer le dva dobra koraka in pripravljen sem, da bom prekinjal (in mi bo Mega ponovno postavljal), dokler ne bo veter pravšnji za odlet (upava, da bo še malo pojačal).

Potegnem prvič, pa gre padalo lepo gor in ga takoj začutim in ko stopim korak naprej me že drži in sem v zraku (Mega me kasneje pohvali, da je bil start popoln…). In kar ne morem verjeti, da je iz prve ratalo (tako je, če strokovnjak / uradna oseba pripravi zadevo…).

Zapeljem se levo ob pobočju in celo malo drži, tako da se zapeljem vse do vasi Smokvice. Še čez cesto bi šlo, če ne bi bilo drotov počez, tako pa raje zavijem nazaj in pristanem na travniku pred cesto.

Zoranov let

Čisto zaresen start in novnovnov. Z nabranim padalom počakam Mega.

Ko sem zadnjič letel z Buzeta tukaj čez, sem si ogledoval pobočja nad Movraško valo (med Kukom in Bregom) in se mi je zdelo, da bi se tudi tam dalo kaj odleteti.

In se hitro zapeljeva naprej skozi Movraž po cesti gor (v smeri Rakitovca/Buzeta)  in na sredini vzpona na levo po kolovozu v pobočje. Iz redkega borovja prideva na odprto, že skoraj na zgornji plato. Na levo pod kolovozom je pobočje sicer položno (in trava pošteno podložena z ostrimi kraškimi skalami, še bolj kot Breg in precej bolj kot Osp) vendar lepo odprto. In sva tam. Mega gre pogledati malo nižje, jaz pa medtem robo ven.

Malo niže je res tudi malo večji naklon in piha rahlo po pobočju gor. Mega mi postavi Rooka, dvakrat preveriva štrikce (da se ne potrgajo na kakšnih skalah) in potegnem. Lepo mi zagrabi in po nekaj skokih po skalah sem v luftu.

Daleč ven, pa desno ob pobočju do Movraža in čez in nazaj in na lep travnik pod vasjo.

Zoranov let

Še enkrat vesel kot radio in dan je popoln !

Ko pride Mega po mene, samo še gasa nazaj v smeri doma.

Pred Vremščico je nebo sicer temno pokrito in moram skoraj na silo zapeljati gor na zgornji start, da bo tudi Mega imel let. Najprej se upira, potem pa mu le postaviva Kinga in v šibkem vetru odleti.

Megov let

Ko pridem dol po njega, pa je tudi on vesel, saj je v mirnem letu lahko malo stestiral svojega Kinga (in se prepričal, da je še vedno super).