Padalska jata

Se zjutraj že zgodaj koordiniramo in imamo cilj Lisca. Ob 9.45 Rutar, kamor se pripeljeva Domen in jaz. Erzo pa sam z Duletom, saj drugih interesentov ni.

Zbašemo se k Domnu in gasa … proti Trojanam, saj se je na poti z Vrhnike v LJU cilj že prilagodil. Hrvati in Štajerci bodo namreč šli na Golte (Jasna, Mojca,…).

Na parkirišču pri gondoli se že pozdravljamo in množica padalcev okupira skoraj vso 11h furo. Na zgornji postaji prestopimo na sedo in na vrh.

Najprej modrujemo o vremenskih pogojih (napovedano spodaj piha SV, zgoraj Z in tukaj na startu res piha Z v hrbet). Opazujemo Rakuna, ki se nad Lučami v nižinah »bori za preživetje« (ki se zvečer izkaže za 135km+ najdaljši let). Potem počasi postavljamo opremo in prvi potegnejo, ko občasno termika potegne od hotela gor.

Ko desno od Medvedjaka prvi navrtijo krepko čez start, rata panika. Nekje na sredi odletov potegne tudi Erzo in takoj za njim jaz, potem še Domen in Dule.

Proti hotelu me pošteno splakne, na desno zgunca v rotorjih in potem začnem nabirati. Vrtiva tudi skupaj z Erzom, ki se potem odpelje na V vogal (nad start Golte-Planica) s precejšnjo izgubo višine. Jaz s 1850 za njim in sem tam tudi že na pobočju na 1500. Potem mi Erzo uide v višave. Kar nekaj časa se tu matram, da sem spet na 1900, blizu mene pa je tudi Domen. Potem mi je dovolj razmetavanja in se odpeljem z vetrom proti SV, kjer vidim nekaj (meni) nizkih, ki vrtijo nekje med Topolščico in Uršljo goro zadaj (tudi Erza in Mojco in Domna).

Večina ostalih nabere hitro in se odpelje v smeri Šoštanja in Velenja, nekaj pa nas vztraja tukaj naokoli še nekaj časa. Domen javi, da je na tleh blizu Šoštanja.

Tam nekje pri Šoštanju je na tleh tudi Dule.

Pa tudi Erzo se po dolgi borbi preda v Zavodnju.

In se hitro prilagodi na drobne lokalne aktivnosti.

Mene pa v iskanju dviganj na višinah okoli 1600 tu za Belimi vodami ves čas odnaša proti S na Uršljo goro; proti Velenju (na JV) mi gre pa le 20 naprej z zgubljanjem višine.

Ker vidim, da so vsi, ki so šli proti JV in so še v zraku, v nižavah in težavah se odločim, obrnem proti SV ob Uršlji in odpeljem čez griče po ekspresnem makadamu rotorjev v Slovenj Gradec (cca 50 km/h) v upanju, da bom vmes še kaj pobral. Pa ne in pristanem v SG na uradnem.

Mislim da sem sam, pa kmalu ob meni pristane del hrvaške ekipe (Marko Mihin, Robi Kunštnik in Alen).

Vizualizacija naših letov

Moje samoreševanje se spremeni v organizacijo logistike, ki pa jo spremeni Piškova Mojca, ki je kmalu že pri svojem avtu pri gondoli in se odpravi po nas.

Na tleh je tudi že Jazbečev Klemen.

In tudi Laličeva Jasna

Čez kakšno uro presrečni dočakamo Mojco v puhteči senci smrek razbeljenega sonca pri objektu ŠD (kjer imajo neko športno družinsko čevapdžijado, da nam sline tečejo ves čas). Družba me dostavi v Velenje, kamor prihaja pome Domen (ki je vmes pobral že Duleta).

Erzo po dostavi iz Zavodnja v Šoštanj opravi še skok na startu Šoštanj in se odtlej namaka v Šoštanjskem jezeru.

Preden pride Domen do mene, se vrne Mojca in dostavi še Klemna Rajha izpod Vinske.

Skupaj končno dočakava Domna in Duleta in do jezera k Erzu.

Kljub raznim idejam zjutraj (tudi Buzet), Erzo najbolj navija za (zgodnjo) Brestovico (čeprav je NOTAM od Adria Strike že potekel, pa je drugi okoli Vremščice, kar seveda omeji razne ideje o možnih preletih z Buzeta…). In skliče zbor za 9.20 na Železniški.

In se odpeljeva ob 9.30 sama (!) z LCjem do Unca, kjer naloživa še Jeana. Danes po goriški strani na planoto in od zadaj na start, kjer ob prihodu piha že sprejemljiv J, JV (še malo šibek). Takoj se razložimo. Tudi Kraševci že prihajajo, kot so napovedali včeraj (Gorazd, Rajko in Bojan). Pa Štajerci. In zapeljem LCja dol, kjer pri pumpi že čakata Tom Pavlič in Rok Brdnik. Ko pride še Bojan, gor, kjer sta tudi že Gorazd in Rajko.

Malo še modrujemo, da lepše pihne gor in začnemo postavljati ob prihodu Štajercev. Prava »gneča« je že na startu, ko sledimo prvemu Gorazdu.

Gorazd začne pobirati levo od starta in tudi Erzo, Jean in jaz se vrtimo tam okoli. Kar nekaj časa traja gore-dole, da postopoma naberemo nekaj uporabne višine (okoli 500). Potem se preselim(o) na Z vogal, kjer je tudi že nekaj ostalih in vrtimo skupaj. Končno naberemo okoli 1000 in v zanosu nazaj. Malo izgubim(o), pa spet popravim(o). Prvi se zapelje nazaj čez planoto Erzo, ki se vrže čez rob na goriško stran … in scuri.

Medtem javi Rajko, da je tudi že na tleh na planoti blizu Temnice.

Tudi Bojan se že odpelje čez rob in v glajdu proti AC. Nekdo po postaji (mislim da Tom) predlaga, da zavijemo po grebenu proti Trstelju, če bo tam kaj držalo. In nas nekaj obrne v tisto smer. Bojan medtem pride čez AC in priglajda skoraj do Lijaka.

Meni gre generalno počasi dol, zato se usmerjam na goriško stran za Trstelj. Jean gre bolj po J strani grebena, pa se potem tudi vrže čez na goriško stran. Pri Renčah sem že na 350, ko le ujamem šibko dviganje, ki se ga držim kot klop. Še nekdo je tukaj z mano (mislim da Rok Brdnik), pa čez nekaj časa obupa in gre bolj na gričke proti V, še nekaj časa tam poskuša in potem pristane.

Sam pa vztrajam in vztrajam in pridobivam najprej po metrih, potem pa vedno bolje in hitreje. V zanosu nabiram in ko sem nekaj pod bazo na 1600, se zapeljem naravnost na Čaven. Tudi Tom je nekje tu blizu, čeprav ga ne vidim in slišim…

Med tem časom pristanejo tudi Štajerci, ki so šli čez planoto (Majerič, Tina in Franc Červan).

Selcan je ostal na grebenu Brestovice.

Gorazd je uspel nekje do Štanijela.

Nekateri se nekako organizirajo in poberejo, da pridejo spet na Brestovico še za drugi let.

Nekateri (kot recimo Erzo, pa kar direktno na Lijak.

Od Čavna naprej pa klasična ruta. Danes je više kar veliko vetra, baze pa lepo držijo, tako da se da voziti kar nad dolino. Pri preskoku na Kovk grem čez nizek (1100), pa na Hublju kar odnese spet v višave, tako da se kar daleč pred grebenom odpeljem čez Vipavo, kjer pa na Plaz pririnem v močnem J kontra vetru nizek (550). Tu pa spet nabije gor in gre vedno više (močan J), tako da se samo peljem pred grebenom do Antene (1450).

Nazaj in kar zunaj čez Vipavo direkt na Podrto (1200), do Predmeje (1300) in spet nazaj na Podrto. Tu se srečava z Milanom, ki mu maham in spodbujam, da greva skupaj čez, pa me ne prepozna. Tudi s Tomom, sva že nekaj časa na postaji in greva približno isto špuro.

Ko sem spet na Nanosu, pa se mi zdi, da bi lahko danes nabral 100tko. Bolj začnem spremljati števec na Naviterju. Ko sem spet na Anteni in obrnem nazaj, ugotovim, da stoji na mestu in takoj mi je jasno, da vozim že 5-to stranico (za katero ne vem, kdaj – če sploh – bo prevagala). In obrnem in se vržem čez Anteno na postojnsko stran (bo vsaj nekaj več km, od 100-tke sem se že poslovil).

Tom pa se odpelje nazaj in po velikem ovinku pristane pri Anji.

Po mojih dosedanjih izkušnjah bom s to višino pririnil skoraj do Postojne. Ampak malo le iščem, če bi še kaj dviganja dobil, saj drži bolje, kot sem pričakoval. In tik pred Postojno mi res rahlo zapiska. In se spet držim tega dviganja kot klop in gre, gre počasi vedno bolj gor in se z matranjem spet privrtim na 1300. Števec mi kaže že 93km in res ne vem kako naj dobim še teh 7km. Do Jeanovih blokov, kjer vidim zadnje pristanke (in kamor mislim, da je prava smer) ne bo dovolj, naprej čez Javornike si ne upam. Najprej pomislim, da bi zapeljal pravokotno v desno proti Pivki (kar bi bila edina prava odločitev, ki pa se je v tem hipu sploh ne zavedam), kjer so lepi pristanki. Potem pa se (vsaj v smislu nabiranja km napačno) odločim in obrnem pravokotno v levo v smeri Studenega.

Drevesa so mi že strašljivo blizu ko se s 60 vozim čez Zagon (1000), pa le nekako vztrajam (ves čas pazim na možne pristanke). Števec na Naviterju pa se ves čas ne premakne niti za m (??). Višino mi kar drži, tako da se pripeljem v Strmco  z 950. Tu me samo dvigne čez vrh in se ekspresno odpeljem na Grmado (pokaže mi tudi 75) kjer me nad startom prvič danes zares klofne in pošteno razruka. Samo odnese me čez in sedaj mi pokaže spet nekaj več km na števcu. Zapeljem se čez Planinsko polje s 50 v smeri Unca v rukanju in guncanju (brez šans, da bi še kaj pobral). Postavim se v veter in pristanem pod cesto.

Števec mi pokaže 99 km !!! Ko pa objavim na OLCju mi pokaže 100,52 km in ne morem verjeti. Vesel kot radio !!! Moja prva 100-tka letos. In ko vidim stranice, mi je jasno, da mi je zadnjo merilo od Predmeje, torej sem se od Postojne naprej vozil po krožnici (!!). Če pa bi zapeljal proti Pivki, bi mi pa samo prištevalo in bi bil takoj čez 100 (in do Pivke s tisto višino in brzino že krepko čez).

Na SMS vidim, da mi je Jean pripeljal LCja na Unc in po nekaj minutah je  Mega je z njim že pri meni. Nepozaben dan !

Ko se peljem proti LJU pa Erzo pokliče, da je pristal.

In da je v seštevku nabral več km kot jaz. In da je torej v bistvu on zmagovalec Brestovice danes 🙂 🙂 🙂 .

Je danes spet lep dan z veliko JZ in razmišljam o Brestovici (zaradi NOTAMa po vseh koncih SLO in močnega vetra ni kaj dosti izbire). Edino Mega je že dopoldne za stvar in poberem ga na Uncu. Čez Italijo pod Brestovico se mi danes kar vleče zaradi zastojev (petkova gužva, pa z Unca do PO po stari cesti zaradi Ravbarkomande, pa zastoj pri Senožečah).

Na startu piha kar malo preveč in čakava in malo modrujeva. Najavita se tudi Rajko in Gorazd in zapeljem se z LCjem dol do pumpe, da bomo imeli en avto spodaj. Naložim se k njima in gor.

Še malo modrujemo in si ogledamo bližnje kaverne iz I.svet.vojne, da veter končno upade na sprejemljivo. Postavimo in v luft: Gorazd, Mega, jaz in Rajko.

In potem jadramo po grebenu sem in tja in nabiramo (jaz do največ 500) naslednji dve debeli uri.

Proti koncu prideta še dva padalca in sem nam pridružita v luftu za finale (Mauro, Svili). Potem veter še malo upade, da prvi toplanda Gorazd.

Nekaj za njim pristane še Mega pred vasjo.

Pa jaz na uradnem.

In Rajko ob pumpi na pravkar pokošenem PRIVAT travniku.

Pospravim in skozi trnje mimo nekaj PRIVATov do pumpe, kjer se zberemo in razlaz.

Še en dan močnega JZ. Ker ima Erzo zemeljske obveznosti v NG, predlagam Brestovico in sva/smo zmenjeni (Mega potrdi, Milan cinca, Jože bo prišel na Brestovico preko tržaške obale = Sv.Primož mu še manjka…).

Ker moram na Vrhniki Erzu pobrati padalo, sem že pred časom v tamkajšnji okolici, da še malo pogledam projekte. Pa povsod preveč nabija JZ (2x popolnoma z desne, 1x pa bi že bilo možno, pa me čas prehiti…). In poberem Erzovo padalo na Železniški in presedem k Megu na Uncu in gasa dol.

Ob prihodu na pristanek množice na pristanku in množica v luftu  (tujcev, nobenega našega), čeprav mi ob nakuhanih bazah ne deluje preveč tečajniški dan. Ker je na Brestovici možnost premočnega vetra, Erzo navija, da gremo gor.

In je tudi na startu množica in vse to gre v luft, saj piha res idealno in v luftu gre vsem samo gor nad greben. Še mi v luft: Erzo, jaz in Mega.

Groza me je te gneče v luftu in v izogibanju dobrovoljnih tečajnikov (ki se kar vozijo sem in tja ne da bi kaj dosti gledali naokoli, povsod pa kar samo drži) se kljub lepim stebrom vozim bolj slalom ob grebenu (v vsak steber, ki ga poskušam zavrteti, se nekdo pripelje na klousiča – pa ne da bi zavrtel…).

Erzo mi je že zdavnaj zginil, Mega po najinem skupnem vrtenju pobere in se umakne proti Danijelu. Končno dobim nekaj prostora, da zavrtim in sem končno nad množico dovolj visoko (1000m), da se lahko odpeljem ven (ker smo zaradi NOTAMa omejeni na Lijak, sem namenjen leteti zunaj nad ravnino).

In res dobim nekaj dviganj pod bazami (počasi se bom mogoče le kaj naučil…), ko Mega javi, da je pristal.

Baje je tudi že Erzo na tleh.

In se po napolnjeni uri tudi sam zapeljem na pristanek (čeprav je tudi zunaj še lepo delalo in ni delovalo, da bo preveč zakuhalo).

Med mojim pospravljanjem (in telefonijado) gre Mega po Erza, potem pa si privoščimo res dober sladoled pri Taniki. In še repete.

In potem nas Erzo odpelje še na svoje jutranje službeno mesto na češnje (boljša je bela sorta, kot rdeča…)

Pa še vizualizacija