Malo nazaj proti AC na sosednji grič čez 2 el.pastirja. Vršni del travnika je nevzdrževan z vejicami in trnjem, kar zahteva kar nekaj pazljivosti pri postavljanju v mokroto.

Ko prvič potegnem, odnese padalo na tla čisto v levo, saj malo niže ne odprtem pihne kar konkretno z desne (S, SZ, namesto J, JZ ?!). Naberem že mokro padalo in še enkrat gor.

V drugo počakam, da res nič ne piha in potegnem, pa speljem (s kravatico na levi) in slalom med drevesi dol na travnik.

Zoranov let

Pri objavi mi OLC priredi Jožetov Dedni dol, čeprav je to čisto samostojen griček v tem pobočju nad Dednim dolom, oddaljen pa tudi več kot 300m.

Ko sedaj naberem padalo, že skoraj teče z njega.

Originalni Jožetov Dedni dol spustim, saj s to mokro coto tudi pod razno ne mislim gor nad hiše in drot, kjer je startal Jože pred 3 dnevi.

Grem raje takoj sem do Žabjeka, kjer je startno pobočje malo bolj strmo in spodaj brez ovir.

Potegnem in (čeprav gre mokra cota kar s težavo gor) lepo speljem in se lepo zapeljem dol na travnik.

Zoranov let

Tale start je na drugi strani doline in po teoriji bi moralo pihati v hrbet. Ker pa je na vsakem gričku pihalo iz svoje smeri, grem poskusit.

Ko parkiram pri kmetiji, imam najprej opravka z najemnikom, ki mi prehod dovoli (čeprav sem mu »zelo sumljiv, ker me že cel dopoldan opazuje, kako se vozim po dolini sem in tja…«), za hišo pa še s pravo, simpatično lastnico, ki mi pokaže obhod okoli el.pastirja, travnika in bikov, ki že grebejo s kopiti po blatni zemlji, ko se jim približam z mokro rdečo gmoto Rooka čez rame.

Grem po kolovozu od zadaj skozi gozd na vrh griča tik nad AC (tu je šele mokrega listja in z dreves se kar cedi na glavo in na Rooka, ki ga imam nabranega čez ramo). Mimoidoči avti malo trobijo, ko postavljam v šavje na vrhu: same tečne rože, sicer suhe, ki jih sproti pulim. Čeprav pošteno počistim, je štrcljev in šavja še veliko. Petkrat preverim vse štrikce in jih polagam čez neodstranjeno šavje. Če mi start (s totalno premočenim Rookom, da se sedaj že cedi od njega) ne uspe v prvo, se bom samo skotalil dol po blatnem (in dokaj strmem) pobočju direkt med bike (mogoče je tudi kakšna krava), ki sedaj hropejo tam spodaj…

Piha pa celo malo gor (kot nek JV, dolinc?). Potegnem in speljem (in se nič ne zatakne in ni nobene kravate ali vozla…) in se odpeljem čez bike in hiše in čez ves travnik do lokalne ceste.

Zoranov let

Ko pridem nazaj do LCja pri kmetiji, pa mi lastnica pove preostanek zgodbe o najemniku, ki ne plačuje najemnine, da so na kmetiji že ostali brez elektrike, da ostalih zadev sploh ne omenjam…

Po doooolgem času končno spet v zraku. Danes je napovedan edini boljši dan tega tedna z J, JZ, Z ampak jaz imam zemeljske obveznosti v tem koncu. Ko pa iz meglene LJU pridem sem na topel sonček, je jasno, da grem čimprej letet.

Ko se z LCjem že peljem gor, se čudim, da ni še nobenega v zraku, potem pa prvi štartajo. Ko parkiram, pridivja Srečko (Završek) in takoj postavi in v zrak (sam imam še nujne opravke…). Dva sta še nad startom, dva že curita proti pristanku (za enega – Leskovška – kasneje zvem, da je že dosti pred Laškim zasilno pristal…).

Ko sem pripravljen tudi sam, pride še Franček s kompanjonoma. Vetra skoraj nič več.

Ko potegnem, pa le nekako proti anteni vzdržujem višino. Nazaj mimo štarta in na prvi glavi pred Šmohorjem dobim bolj stalno šibko dviganje, tako da počasi prilezem do 1100. Nekaj časa vrtim in uživaško jadram v zahajajočem soncu sem in tja (računam na polno uro), potem pa domišljavo potegnem proti Šmohorju in začnem zgubljati in se le še borim, da na koncu zapeljem nad dolino do Zgornje Rečice in potem pristanem v Spodnji Rečici pri svoji zemeljski podpori.

Zoranov let

Nepričakovano lepo jadranje (sploh za tako pozno uro). Ura pa žal ni bila napolnjena…

Danes naj bi bile malo bolj umirjene razmere (ne napovedujejo več vetrolomov… 🙂 ) z močnim JZ, naraščajočim in prehajajočim v SZ z višino. Na Primorskem naj bi bilo nekaj manj vetra in seveda je že včeraj zvečer moja misel Lijak ali Kovk.

Pa je zjutraj Vipavska vsa pokrita z močno inverzijo okoli 1200. Erzo da zjutraj idejo: Lijak ali Buzet in Planinšek se že zgodaj zanima za uro odhoda. Ker gre na Lijak tudi Mojca Piškova (+ Unuk, J.Jošt), Janeza poberejo kar oni na poti s Štajerske.

11.30 Železniška z zbornim ciljem za Lijak. Čeprav mene bolj mika Buzet, so ostali (Erzo-logistika, Velkavrh in Breščak) bolj za Lijak. Mega še s 100% udeležbo že čaka na Uncu za kamorkoli, Jeana Lijak ne zanima…

V LCja in na Unec po Mega. Med potjo se mešajo neke zemeljske zgodovinske družinske zgodbe (Dule), ki zamegljujejo dokončno odločitev. Vmes namreč opozarjam na 100% pokritost Vipavske in da na Kovku (po info Vidmarja) baje ni nobenega vetra. Mega odločno navija za Buzet in ko Erzo preveri z Rabičem, da je doli sončno (ampak Rabiča letenje danes kao ne zanima, ker ima delo…) smo od Postojne do Razdrtega že skoraj odločeni za Buzet. Še pogled v živo čez rob v popolnoma pokrito Vipavsko in samo zavijem na levo.

Ko smo pred Vremščico, se oglasi še štajerska ekipa, ki je že skoraj doli v Vipavi in tudi začenja dvomiti v idealne razmere na Lijaku. Ko povemo, da smo že zavili proti Buzetu, napovedo takojšen obrat…

Pred predorom Kastelec pa začne Milan spraševati, ali za čez mejo mogoče rabi kakšen dokument… Vsuje se plaz nanj in takoj odvijem desno ven na Kastelcu, da ga vržemo iz LCja. Opremimo ga še z info do tolažilnega starta Osp (ki pa jih sploh ne upošteva, kot se izkaže kasneje, saj je v 1 uri že na Kovku) in gasa naprej v vse bolj jasno nebo, posuto z bazicami.

Čez Movraž od zadaj na start, kjer piha idealno gor (z občasnimi brezveternimi vložki). In nekdo je že visoko v zraku (= Rabič, ki ga danes letenje sploh ne zanima… 🙂 ). Takoj postavimo in v luft, kot prvi, seveda Erzo. Pridejo Štajerci, ko potegnem jaz in takoj pred startom začnem vrteti močan steber, tako da vidim startati le še Mega, ki tudi že kmalu pobira nekje pod mano, potem imam svoje delo in ne sledim več kronologiji vzletanja…

Okoli 1500 se začnejo okoli mene že zbirati meglice in zapeljem ven iz dviganja, saj v bazo, v kateri je izginil Erzo in se odpeljal meni neznano kam, nočem  (po postaji pa nit ne piše nit se javlja…).

Kot zadnji starta Dule, ki pa se mu že takoj po startu tudi začne megliti pred očmi (po lastni kasnejši izjavi), saj začne takoj curiti in je kmalu jasno, da tudi do uradnega pristanka ne bo prišel (no, jaz sem nekoč pristal še bliže pod startom…).

Duletov let

Breščakov Komentar leta Igor : Kaj naj rečem-eden mora avto shutllat 😉  [25.10.2018 16:05]
Dušan Breščak : Že res pa me je Mega zafrknu ker je nazaj gor pristal in shutlal avto drugače ne bi šel tko hitro dol . [25.10.2018 19:44]
Igor : Malo heca! Škoda, da se ti ni izšlo. [25.10.2018 19:53]

Ko se odpeljem ven iz dviganja, grem nižji od Mega za njim nad ravnino, pa samo curim, tako, da hitro pobegnem nazaj proti grebenu. Ob pobočje pridem pod železniško postajo Buzet, tako da se že vidim v pristajanju. Pa vseeno drgnem ob zadnjih gozdnatih gričkih nad Svetim Martinom in se nekako spajsam do železniške postaje in za njo naslonim na zgornje pobočje. Tik nad Počekaji potem zagrabim zaresen steber in spet navijem čez 1300. V višavah se odpeljem do Raspadalice, pa za Mojco spet ven proti Buzetu, nazaj na Raspadalico in visoko nad grebenom nazaj nad start. Vidim, da nekateri ostali rinejo naprej po grebenu proti Roču, ali pa so že tam in še naprej.

Na ovinku nad Perci najprej zgubim z -2 skoraj 200m, pa na pomolu/glavi spet nadoknadim do 1000 in se zapeljem v dviganju proti Kikirikiju (Sv.Kvirik), medtem ko se globoko pod mano iz te smeri vrača Planinšek. Mega javi, da bo prišel nazaj do starta in mogoče tudi toplandal, tako da se pomirjen odpeljem naprej.  S 1200 se zapeljem nad start Kikiriki, z 900 sem mimo Sočerge in potem nad sprednjim slemenom naprej proti Gračišču. Prepozno se zavem, da sem imel malo prej še dovolj višine, da bi se lahko vrgel čez zadnji (Gračiški) greben dol v Hrastovlje in potegnil še kar nekaj km naprej. Tako pa se v Gračišču obrnem nazaj in pristanem za pumpo.

Zoranov let

Zoranovi komentarji:  Mojca Pišek : Samo da mi nisi rekel, da samo curiš! Tak lepo si stebre vrtel, da sem si v zraku rekla, da bi bila rada Zoran! [25.10.2018 19:45]
Zoran Gaborovič : Mojca, tvoje besede so pravi balzam za človeško dušo  . Kot tudi opisi tvojih letov [25.10.2018 19:59]

 

Ko pospravim in se premaknem do pumpe, Mega javi, da je toplandal.

Megov let

 

Zraven njega pa še Janez, ki je tako rešil logistiko njihovega avta.

Planinškov let

Planinškov FB komentar: Že četrtek, ne morem verjet, saj se teden sploh še ni začel, 25.10 2018, tri ure pred koncem šihta se odpravimo z Jato letet na Buzet, kjer nikjer drugje sploh ni za letet in tu na Buzetu letimo do sončnega zahoda. Kje na svetu še to obstaja , naj mi kdo to pove? 🕊️🧚‍♂️🤩

 

Mojca se javi s pristanka pri Buzetu.

Mojčin let

Mojčin Komentar leta Mojca Pišek : Danes je bilo treba it letet. Ne le zato, ker je prihajajoča napoved slaba. Enostavno zato, ker je bilo lepo. Prvotni plan je bil Lijak. Tam je bilo popolnoma pokrito, zato sledimo Erzotovi ekipi, ki se je podala na Buzet. Super odločitev. Upala sem na kako urco jesenskega letenja, potem pa sem dobila kar dve, pa še stebre zraven in pogled na morje in prečudovite jesenske barve na grebenu. Svet je lep, a le če to vidiš! [25.10.2018 17:27]

 

Franček pa je potegnil in “scuril” pri Roču.

Unukov let

 

Blizu njega pristane tudi Rabič.

Rabičev let

Rabičev Komentar leta: prezgodej pokril.lp [25.10.2018 15:58]
Stane Bajt : Ma nč ni prezodej pokril ti si šel predaleč. 😉 Te je bilo pa fajn po res dolgem času spet srečat u luftu. [25.10.2018 18:31]
Radoslav Ostermann : Super  [25.10.2018 19:29]
Jožef Rabič : Sm odletu kr sm zamislu sam je zaceu kratk dan.lp [25.10.2018 20:26]
Jožef Rabič : Ja pa tud padau bi trebau zamenat.lp [25.10.2018 20:27]

 

Medtem, ko ostali že pospravljajo, rešujejo avte in se pobirajo, pa se Erzo z Ročkega polja vrne nazaj do starta in naprej proti SLO meji, tako da pristane na standardni lokaciji na dnu doline pod Kikirikijem.

Erzov let

Erzov Komentar leta:  Klasično lepo: baze narejene najprej samo iz Črnice ven proti Zrenju in konec, seveda tudi desno v Slovenijo, šele kasneje začnejo tudi po grebenu in proti Lupoglavu.  Po takem dnevu lahko konstatiram le eno: malo, mogoče le pet je dni v letu, ko lahko Buzet ponudi daljše lete kot Lijak, pa še to mora biti Lijak oblačen in Buzet sončen. Mišljena je štrikarija, ne ko Rabič, kot zadnji Mohikanec odleti kot je treba. Pa ni štos v tem, da je Buzet res slabši, če bi 50 pilotov vsak dan štartalo na Buzetu in le 5 na Lijaku, bi imel naš Zavoj večkrat daljše lete. Tako pa je, kot nam izkrivljeno sliko kaže olc. [25.10.2018 17:28]
Mojca Pišek : Hvala za nasvet glede izbire štarta. Res grem premalokrat na Buzet! [25.10.2018 17:29]
Jože Poje : Tak let ni rezultat izbire štarta ampak padala! [25.10.2018 20:11]
Zoran Gaborovič : No mičken je tud odvisno od pilota  [25.10.2018 20:15]
Mojca Pišek : Priden si bil. Ne samo eno, cele tri ure si spravil skupaj. Pa še ploski trikotnik si naredil. S tebe še bo nekaj  [25.10.2018 21:11]
Franek Rakun : Ne morm verjet da težko verjamem da prov vidim da si letel ploski trikotnik,po moje ti je moglo bit totalno bedno ker si 2x letel mimo istega terena,po moje si se kej zmotil sam ti ne zamerim ker fajn zgleda [26.10.2018 07:42]
Franek Rakun : ali pa da si končno dojel da lahko logistiko rešiš kar s samim padalom tako kot eni zmeraj delamo,ne pa da zato uporabljaš prst in druge dolgočasne fore ;),….mogu sm ker sem vam fauš ker ste izkoristli zadnji letalni dan pred bednimi dnevi z močo in vonjem krizantem. [26.10.2018 07:53]
Andrej Erznožnik : Zadeva je v tem, da res nisem videl šanse naprej kot samo še curažo in kot veš dobro, nazaj po isti špuri se natolče – grebensko! več km in v še v Buzetu ni bil moj avto, tako da me mogoče ne bi prišli iskat na Cres [26.10.2018 23:23]
Andrej Erznožnik : In tole franek je brez smeškota: dolgočasni in bedni so trikotniki, ker so se jih zmislili avionarji iz naslova ker je moral avion prit domov na letališče!! Pri nas nimamo letališča in ne rabimo tako letet kot “veliki bratje jadriličarji”,. To da so oni veliki in bratje jim jaz itak ne priznavam, če pa bi se primerjali naj se s tistim avionom ki leti z Brnika v Skopje in ne z nami. Novodobno smo s padali vendar najbolj svobodni, tudi bolj od zmajarjev in tako moramo padala uporabljat za potovanja od točke A do B in ne od A do A, ker to ni nič. Zato smatram, da so trikotniki napačen jadrličarski vzor. Podobno je je z našimi pikaši, ki so za vzor vzeli avionske padalce na piko. Naše padalo vendar ni za pristajat ampak za letet (koliko hrbtov zaradi tega nasilnega pristajanja) [26.10.2018 23:41]
Mojca Pišek : Tole je enostavno. Hribi so za povratke, ravnina pa za enosmerne polete. Res je, da je nase padalo za letet, samo na koncu moras vedno pristat. Ni pa prav, da zaradi tega gre tudi kak hrbet. Ampak v življenju marsikaj ni prav. Živi in pusti živeti. Kaj je prav in kaj narobe? Prav je, da uživas v letenju. In če si srečen zato, ker odletiš v neznano ali pa mogoče zato, ker si marsikaj videl in se na koncu vseeno uspel vrnit do avta, potem je to zadetek. Pa tudi, če te osreči pristanek na piko. [27.10.2018 00:11]
Zoran Gaborovič : @Mojca + Ali pa uspeš štartati/odskočiti s hriba/krtine s katere ni še nihče (ali pa le malokdo) pred teboj … [27.10.2018 11:45]
Andrej Erznožnik : Ja to gotovo. Bolj, veliko bolj te lahko osreči skok 0,2 km kjer je problem veter, dež, start ki to ni in pristanek ki to ni (kot pristanek na piko) [27.10.2018 12:02]

—————————

Kmalu zatem, ko Mega in Dule pobereta Erza, so že pri meni, medtem ko Mojca & Co. žurira z Rabičem v Buzetu…

 

Še vizualizacija naših letov