Padalska jata

Danes je končno obrnilo na JZ in tudi vetra ne bo preveč (pa naj ne bi bilo nobenih neviht ali ploh…). Razmišljam o Karavankah, pa ni nobenega zanimanja. Jože navija za Slivnico, Jean se mu pridruži in … Slivnica.

Na Železniški k Jožetu in na Pumpo. Vskoči še Jean in gor.

Na startu piha lepo gor (kdaj sem že to nazadnje videl ??) in nekaj bazic je že naokoli (hitro nastajajo). Postavimo in lepo v luft: Jean, Jože in jaz.

Oba gresta po slemenu takoj na Z del, meni zagrabi že nekaj naprej od koče. Čeprav imam lep steber, mi ga zmanjka okoli 1400 (inverzija je baje do cca 1300). Tudi Jean in Jože se matrata, potem Jože le pobere in pride nad start in se še tu malo matra in le pobere, jaz pa poskusim srečo na njunem koncu. JZ je čutiti, saj na koncu slemena komaj rinem naprej. Jean že izgine v višave. Potem pa končno tudi tu le dobim dviganje, vendar se kar matram, da nabiram. Ko sem končno spet nad 1400, se malo razgledam naokoli in: proti Javornikom vse temno, proti Blokam tudi. Jože in Jean sta nad Blokami in ugotavljata, da je na radarski proti Kočevju že dež. Jože pobegne na S, Jean pa proti Loški dolini.

Tako se odločim, da ostanem lokalno in grem ven čez polje proti Otoku. Pa gre vedno bolj gor (in to kar dinamično gore in le malo dole…) in hkrati z vseh strani zapira. Vedno manj mi je všeč in se odločim počasi za dol (1h se zaključuje). Pa sploh noče iti, tako da še kar nekaj časa drajsam proti Pumpi in se le počasi spuščam. Ko sem že nizek, pa se začne rodeo, ki se ne neha do (trdega) pristanka (10m nad tlemi mi še zaklofa padalo) in po tleh res pošteno vleče (piš?).

Zoranov let

Javorniki so že v sivi zavesi in še predno začnem pospravljati že prve debele kaplje. Samo namolzem padalo in pod najbližje drevo odložit robo. Na Pumpo po Jeanovega murna in do robe, ki gre v dežju reinfuzo not.

Jean pokliče, da je na letališču in takoj po njega.

Jeanov let

Jože javi, da je nekje pri Igu pod Krimom.

Pojetov let

Potem pa gor rešiti Jožetov avto in na Unc, kjer sicer že sije sonce, pa še vedno uliva.

Podaljšava z Jeanom pod Strmco, kjer posušiva in pospraviva mojo robo. Potem zapeljem še Jeana gor na Strmco in mu spustim murnčka. Jean še tu kar nekaj odleti – na Unc Ani naproti, da ga pobere na poti domov…

Jeanov dodatni let

Jaz pa na Vrhniko, kjer Jože po LPP dostavi že čaka svoj avto.

Danes Jean organizira akcijo.

11.30 na Pumpi – Slivnica. Jean (z razširjeno družino), Franci Reven in Miha Mlakar so že tam, Poje zamuja, drugih ni. Vsi (4 padalci + Ana + 2 nečaka) se stlačimo v LCja in gor.

Na startu piha V (napovedan JV), zato gremo na  V rob. Takoj začnemo postavljati. Zaenkrat še nobenih baz, vročina neznosna. Ker sem prvi pripravljen, potegnem prvi.

Pred startom nič. Desno nič. Grem bolj ven – nič. Na sredi pobočja dva mehurčka, s katerima si ne znam kaj dosti pomagati in odcurim na tla zraven letališča.

Zoranov let

Ko pospravljam, odleti Jean, ki zapelje v glajdu skoraj do Cerknice in … tam navije do baze. Poje (ki je vmes prišel gor) starta skoraj ¾ ure za mano in se tudi zapelje na Z rob in začne vrteti, potem še Miha in Franci.

Ana me pride z vrha iskati z LCjem in gremo do pumpe, kjer se z otrokoma poslovi. Jaz pa še malo počakam, občudujem nastajajoče baze (ki se kar nakuhavajo) in se potem zapeljem proti LJU.

Jože pristane blizu Predjame.

Jožetov let

Jean v Razdrtem.

Franci se čudežno reši iz nižin pod Grmado.

Francijev let

Miha pa je v luftu do večera, preden dokonča svoje popotovanje…

Mlakarjev let…

Še vizualizacija

:

Danes da Uroš pobudo za akcijo že zgodaj in kmalu se zorganiziramo za … Grmado (malo je bila v igri tudi Slivnica (!), nekaj več pa še Javornik…). Vročinski val še na višku in SV malo manj kot včeraj.

Poberem samega Ukija na Železniški (žal se Manci kombinacija ni izšla) in do Bal. Mega in Jean sta že tukaj (Ana pešači na Grmado), počakamo še Emila in Saša in vseh šest v LCja in gor.

Na startu lepo piha brez ene same baze daleč naokoli in Ana + Misty nas že čakata (da odpeljeta LCja dol). Mega takoj začne postavljati, Uki z manjšo zakasnitvijo razpakira, pa Emil in jaz. Potegne Mega, pa Emil, potem Uki. Jean potegne pred mano, pa ne spelje in obesi padalo na drevesa na levi pod startom. Sašo in Ana mu gresta pomagat (jaz pomagam z žagico), sam pa medtem postavim  do konca in odletim.

Levo se hitro pridružim Ukiju, ki je nekaj višji in kar lepo naberem do 1200. Medtem sta Mega in Emil že proti Grčarevcu in se počasi vračata. Jean reši padalo in starta, potem pa počasi v zrak še Sašo.

Vedno slabše dviguje, vendar vztrajamo in drajsamo enkrat eni više, drugi niže in obratno. Prvemu zmanjka Razdrihu in počasi pristane.

Razdrihov let

Mega se odpelje desno v smeri Kačjih rid in tam pobere in gre na Unc in tja naokoli. Emil ves nizek tudi proti Planini in izgine naprej. Tudi Uki je na tleh.

Le midva z Jeanom še vztrajava, vendar razen ponovnega dviga nad start, prave višine ne dobiva. Po debeli uri imam zadosti in se čez polje odpeljem nazaj na pristanek.

Zoranov let

Jean pa tudi kmalu za tem odcuri proti domu.

Ko pospravim in se umaknem v senco, pristane tudi Mega.

Megov let

Sašo pa gre iskat Emila, ki je sedel na tla nekje pri Senožečah.

Emilov let

Vendar zadeve še ni konec, saj je Jeana takoj po curaži mimogrede pobral nenapovedani Domen in še enkrat gor. Mega, Uki in jaz smo že na pivu na Uncu, ko obadva (sedaj) brez problemov nabirata in vrtita. Jean se odpelje v Postojno, Domen na uradni pristanek.

Domnov let

Še vizualizacija

Spet ta burja in napovedane vročinske plohe in nevihte. Malo sicer gledam za letenje, pa se hitro odločim (pred plohami) za kakšne kuclje.

In na temle grebenu Spodnje Slivnice pri Grosupljem sem bil že nekajkrat (ob burji), pa je pihalo ali premočno, ali nič, ali narobe. Danes pa piha idealno laminarno od ravnice sem (cca 5m), le na momente malo bolj prbije. Plohica je šla malo prej mimo, sedaj je spet suho. Se mi pa zdi danes kar malo prostora nad gozdno mejo in začnem cincati.

Potem si pa rečem, da je danes idealno za groundhandling in razgrnem Rooka. V tangicah sem kar okreten in psihično neobremenjen (le fizično preobremenjen) začnem hrbtno dvigovati. Vedno, ko se obrnem, je padalo lepo nad mano in ga lepo obvladujem in vodim naprej po praktično vodoravnem platoju. Ampak vzeti me pa noče, tudi potem ne, ko porivam naprej že z mislijo na odlet.

Potem pa enkrat le porinem močneje in me vzame in sem mimo bora na desni in nad drevesi. Ker me celo rahlo dvigne, hitro zavijem v levo ob grebenu nad cesto in me kar drži. Pa na desno nad progo skoraj do bivše železniške čuvajnice in nazaj. Pri naslednjem obratu sem že nizko nad progo, zato se samo odpeljem na pokošen travnik spodaj.

Zoranov let

Novnov (končno odkljukana in zelena pika), pa še celo malo pojadrati se je dalo. Ful zadovoljen.

Ampak v bistvu je tole super teren za grounhandling in ob lepem močnem V bi se mogoče dalo še lepo pojadrati, tako da mogoče še kdaj pridem…