Krasen sončen dan z veliko SV, na Gorenjskem nekaj manj. V bistvu se odločam za projekte, pa zabluzim dopoldan z nekimi računalniškimi forami. In ker sta Erzo in Milan dogovorjena za popoldanski Gozd, se pridružim (čeprav me preveč ne vleče v V na Gozd, pa še gradient je fantastičen, torej bo razmetavalo…).

Ob 15h na pristanku, kjer občasno pošteno potegne po tleh od V. Prestopim k Milanu in Erzu, ko se pripeljeta in gor. Na startu nas ni veliko, Primož (Vogrinc) pospravlja robo po letu s komentarji, da tale dviganja danes in to vsepovsod, pa je preveč za njega…

Z Erzom postaviva in v luft med sunki Erzo in ob naslednji umiritvi še jaz. Najprej gre kar gor, ko pa pridem na V rob, pa se kar ne spravim več čez 1000. Končno zapnem za nek steber, ki zanešeno nazaj potegne vedno močneje in me na koncu pošteno razbuta, ko padem ven. Odpeljem se naprej nad dolino in gre samo še gor do 1500. Ker je proti Storžiču in Krvavcu in sploh zadaj (Grintovec in Kočna) pokrito z velikimi in temnimi bazami in ker takoj, ko se bolj približaš hribom, pospešeno odfrliš v višave, se držim bolj zunaj. Ampak vse skupaj mi sploh ni všeč (ves čas čakaš, kdaj bo nekaj ruknlo, na V gre 15-25, nazaj s 50+,…), čeprav zunaj in više dviganja sploh niso več sunkovita. Gre pa res povsod gor. Ko se približuje polna ura, se odpeljem daleč pred Gozdom proti Z in kar drži (pa 50+), dokler ne začne spuščati pred Tržičem. Zares niti ne razmišljam, da bi v takem nekam dlje odletel, zato obrnem nazaj, pa me tako zaustavlja z nižino vedno močnejši V, da pristanem v Križah.

Zoranov let

Takrat enkrat šele odleti Milan, ki se samo zapelje na pristanek.

Milanovo reševanje serije

Erzo pa se je s Potoške ekspresno vrnil in z vetrom potegnil do Bleda.

Erzov let

Komentar leta: Ekipa Bled – kremšnitarji [1.4.2019 18:28]Aleš Pirš : To je pa ze luksus tale Bled! [1.4.2019 18:25]Miha el Kavčič : Pa nic povabili, bi se jaz priletel na Bled namesto na pristanek ☺️ [1.4.2019 20:30]

Milan me pride iskat in dostavi do LCja na pristanek, medtem ko Erzo prihaja z Bleda na štop k Dežmanu.

Današnji dan je sicer bil mišljen kot neletalen, vendar mi pod večer ostane zaradi prestavljene poletne ure še nekaj časa (1 ura viška dneva 🙂 ). In se hitro spomnim na bližnji projekt ob AC, ki ga še nimam.

Po nekaj minutah vožnje od doma parkiram ob pokopališču in v zahajajočem soncu na vrh grička.

Čeprav bi moralo biti nekaj V z desne, mi rahlo piha J za vrat. Postavim Rooka in malo čakam. Pa ni sprememb, zato odlaufam in speljem in se zapeljem v desno (sedaj pa me V močno ustavi) in stopim na tla pred preorano njivo.

Zoranov let

Pospravim in domov.

Ker je danes prekrasen dan, planirava z Alenko foto potepanje po Dolenjski in Notranjski z obiskom Blok, Slivnice in Cerkniškega jezera. Ampak, ker je na poti nekaj lokacij, kjer so (z moje strani) še neobdelani starti, bi bili ob taki zemeljski podpori bistveno laže realizirani. In sva dogovorjena.

Mimo cistercijanskega samostana oz. opatije Stična na zgornjo cestico, ki naju v položnem vzponu pripelje do zadnje osamele hiše, nad katero je Erzov start Stična. Očetu, ki se igra s sinkom poveva, kaj nameravam in oče in sinek se že veselita predstave.

Ker se mi start zdi malo kritičen, vzamem s tangicami raje Mentorja3 in odpešačiva gor na vrh travnatega pobočja. Alenka mi pod šavjem postavi padalo, jaz pa se opremim. Malo mi je tesno ob pogledu na verigo električnih stebrov levo od letalnega koridorja in hišo in drevesi desno.

Piha malce z leve (SV). Potegnem in speljem.

Lepo med in nad vsemi ovirami, še dvigne me malce, in že sem nad ravnino, kjer se zapeljem skoraj do drevesne meje pred Stiškim potokom.

Zoranov prvi let

Naberem in do ceste, kamor že pripelje Alenka z LCjem.

Še enkrat gor mimo samostana, le da se sedaj ustaviva že na prvi četrtini poti. Parkirava in po strmem travniku (čez ograjo za ovce) v zgornji travnik. Pod gozdom se ustaviva.

Alenka fotka in pomaga postaviti. Potegnem in speljem.

Lepo me vzdigne, še nekaj metrov naberem, pa kar drži, tako da se spet zapeljem daleč nad ravnino skoraj do potoka.

Zoranov drugi let

Spet naberem in v LCja, ki že čaka ob cesti.

Še na tale (skoraj) nov uradni start. Ko parkirava nad startom, ravno startuje padalec s svojo žensko zemeljsko podporo, ki mu asistira, pes pa nadzira situacijo.

Ko odleti, na mrežo postavim Mentorja3, ki ga z Alenko pripraviva za start.

Piha idealno po startu gor, tako da samo potegnem in sem po nekaj korakih v luftu.

Levo od starta me kar lepo dviguje in obetam si nekaj lepega jadranja. Pa mi očitno ni usojeno, saj ugotovim, da imam na levi strani komando in C-linijo delno nerešljivo zamotano. V prvem trenutku hočem kar dol, potem pa vidim, da razen nekaj več trenja na komandi in zavitih štrikcev, zadeva ni kritična in se sprostim.

Malo vrtim (laže v desno, v levo je precej neprijetno) in jadram sem in tja ob pobočju. Predhodnik in še eden pred njim, zlagajo na pristanku. Alenka fotka s starta in naredi nekaj res lepih posnetkov, saj vozim mimo nje tudi na isti višini.

Ker pa s tako zamotanimi linijami le ni najbolj prijetno, čez nekaj časa pristanem spodaj na travniku.


Zoranov tretji let – jadranje

Med pospravljanjem pride domačin jadralec s katerim lepo pokramljava o startu in lokalnem dogajanju, dokler se ne pripelje Alenka z LCjem.

In naprej na turistični del današnjega potepanja…