Padalska jata

Danes pa je napovedanega res veliko J in JZ in še bolj ali manj deževno. Dopoldan na Dolenjskem vseeno opazim po kamerah nekaj sončnih žarkov, pa še redke postaje, ki so tam, ne kažejo rdečega vetra (kot je sicer povsod drugod v višinah). Tudi Milan (ki je serijo danes zjutraj že rešil) poskakuje še po Sv.Ani in pravi, da ni nobenega vetra…

In se usmerim proti Ivančni. Ko pridem na prvo lokacijo (Malo Hudo) nobenega vetra in start tipa Erzo-položen travnik (pa še sveže zorano polje počez). Grem po lokalni cesti naprej-nazaj mimo Malo Hudo 2, saj že rahlo kaplja. Pa naprej v smeri Višnje gore opazim na desno še nekaj višji in bolj strm griček in se zapeljem gor.

Zelo lep start z lepim pristankom. Čakam v avtu, da neha kapljati. In ko dočakam, se takoj našemim in raztegnem padalo. Sedaj pa že piha (lepo po hribu gor). Potegnem hrbtno in me že drži, potem pa na prelomnici samo spusti na tla še na vrhu pobočja.

Naberem in nazaj gor. Na vrhu pa že občutno močneje piha (in zgoraj so spet nizke temne baze, ki hitro šibajo čez – in vlečejo gor?). Veter mi Rooka lepo razpre in potegnem in porinem v veter in rinem in rinem, da me le vzame in potem na prelomnici butne gor po liftu vsaj 10m. In potem lebdim na mestu in me še malo rikverca. Potem pa le gre spet malo naprej in že upam, da bom speljal dol v dolinico na travnik, pa me spet butne nazaj in po liftu spusti na tla…

No, novnovnov pa je le…

Ker so sedaj sunki že “orkanski” raje hitro naberem in reinfuzo v LCja.

Skozi Višnjo goro se zapeljem še na dve lokaciji, pa tako prbija in šumijo gozdovi domači, da se zadovoljim z ogledi. Pa še oglede kmalu zaključim, da mi ne odlomi vrat od LCja…

Se dopoldan po jutranjem dežju dogovarjamo kam bi šli, pa kdaj, pa kje se bo bolje letelo,… dokler veter ne naraste po zaresnih štartih na 10+ in potem se nimamo več kaj dogovarjati…

Erzo in Milan rešujeta vsak svojo travmo, jaz pa tudi (vsaj kakšen novnov, če že ne novnovnov, … bom pa že nekje odskočil).

In se v rahlem dežju iz LJU zapeljem na Krtino, pa šolskega terena (?) tam ne najdem. In peljem po cesti proti Moravčam v lastno iskanje (nobene prazne/bele pike ni blizu). Zapeljem še malo na stransko cesto do gradu Tuštanj in zadaj na pobočju zagledam tole. Treba je kar naokoli, da pridem na vrh ugledanega pobočja, kjer je res pravi šolski start in lepo gladko travnato pobočje.

In šumijo smreke in se preganjajo temne baze od JZ, piha pa enkrat z desne, enkrat pa prgoni od spredaj SZ. Še malo pokaplja in mislim, da sem za danes opravil.

Pa sedem in se tolažim, da mi pa vedno tudi ni treba. Pa posije sonček, šumenje se umiri, veter piha po pobočju lepo gor. In vzamem robo iz LCja in se našemim… in še vedno lepo piha gor.

Potegnem Rooka hrbtno in po obratu samo stopim dva koraka in me vzame. In lepo zajadram nad dolinico in kar drži, tako da se zapeljem iz dolinice čez opuščeno kmetijo ven na spodnje travnike, kjer pa še zaokrožim pred droti (za čez sem prenizek, pa to bi bilo že kičasto…) in pristanem na najnižji točki.

Nepričakovano lep skok (za razliko od dinamičnih poskokov v močnem vetru zadnjih dni). Novnovnov !

Pred napovedanim poslabšanjem danes še lepo. Generalno jutranja burja upada in čez dan obrne v J in JZ (više nad 1000 pa je sploh že vedno močnejši J in JZ), ponekod prej, drugje kasneje, ob pokrivanju od JZ. Še najbolj me mika na Goljak, pa zaradi oddaljenosti in logistike ni zanimanja. Le za bližje lokacije.

In predlagam Slivnico s katero so tudi drugi zadovoljni, vendar vsi navijajo za kasnejšo uro (na koncu Erzo skoordinira Pumpo ob 15h).

Sam se odločim še za dopoldanske projekte in se zapeljem na Unc. Nad cesto Logatec-Rakek sem že zadnjič opazil simpatičen griček pod vasjo Ivanje selo, ki je z AC nezanimiv, s te ceste pa vidiš, da se konča v vrtači še kakšnih 20m globlje. In zapeljem malo gor proti vasi in peš s projektno robo čez pobočje.

Čeprav je generalno še močan SV, V (na Slivnici 4/6), tule piha Z, SZ v močnih sunkih (rotorji). Čeprav je start idealen (šolski teren s tremi suhimi drevesi in eno smreko viška.

Vsaj 10x dvignem padalo in mi ga zanese v levo po pobočju, da ga ponovno nameščam. Končno 11-tič potegnem skoraj paralelno s pobočjem in speljem v levo po pobočju dol in oster ovinek v levo, da pristanem na dnu vrtače…

Novnovnov !