Na poti proti Tupaličam zagledam še tale deviški rob in se hitro zapeljem nanj.
Pa moram kar nekaj časa čakati, da mi neha pihati s hribov v hrbet in se lahko poženem čez rob.

Padalska jataNa poti proti Tupaličam zagledam še tale deviški rob in se hitro zapeljem nanj.
Pa moram kar nekaj časa čakati, da mi neha pihati s hribov v hrbet in se lahko poženem čez rob.

In skozi Preddvor do tega travnatega roba, ki je obrnjen na Z, ampak sonce dela svoje in to je edina današnja lokacija, kjer lepo enakomerno piha po pobočju gor.

Danes za drobec manj napovedanega SV kot včeraj in že včeraj sem gledal, da bi bile lahko danes Dobrovlje lepo letalne (sploh ker imam danes v tistih krajih zemeljska opravila 🙂 ).
In zjutraj podatki s terena potrjujejo teorijo. In ker še Martin sporoči, da je v Mengšu danes zjutraj na voljo čakajoči material za opremljanje Čele gore, je tudi to na poti v štajerski konec. Uroš je tudi zelo za izbor Dobrovelj (“edini kraj v SLO, kjer se bo najbrž dalo jadrati” – in še en dan dopusta bo letalno izkoriščen).
In ga okoli 11h pričakam pri mojem Hoferju in po obvozih do Mengša, kjer naloživa balo in nazaj na AC in pod Dobrovlje.
Nebo je precej pokrito in kilavo, ampak na startu piha idealno. Sva edina (tudi na pristanku še ni nikogar) in takoj postaviva. V luft Uki in jaz malo za njim in potem jadrava sem in tja dokler gre.
Gre pa bolj v desno (v bistvu je v zraku bolj JV, kot napovedani SV), pa sprva tudi nad dolino dela, dokler še kaj sonca proseva skozi oblake. V levo proti Letušu pa gre enkrat Uki malo predaleč in ga oblivajoči veter preveč zaustavi, tako da mora pristati kar nazaj v Letuš (pa itak ga je že preveć zeblo v roke…).

Sam pa jadram še kar nekaj časa, dokler ne začne rahlo padati sodra-sneg in se z obvozom daleč proti Savinji spravim na pristanek po 1.30h.

Tu pa me že čakata Frenk in Zvonko (Selcan) z odprim kombijem, da samo reinfuzo zbašem robo vanj. Še prihajajočega Ukija naložimo in gasa gor. Zvonko kmalu odleti, Frenk pa mora še kar dolgo časa čakati, da mu naraščajoči veter pusti v zrak.
Midva pa medtem odpeljeva LCja in njihov kombi na pristanek in naprej…
Danes spet napovedan SV/”šibka do zmerna burja”, Aladin pa vijoličast in zjutraj že vse postaje JZ od LJU sijejo rdeče. Ker je krasen sončen dan, upam vsaj na pritlehne projekte na Dolenjski, kjer je kar nekaj krtin obrnjenih proti SV.
Najprej pridem na ta dolg, kjer sem že enkrat dvigoval padalo (ko je pihalo pri napovedanem SV od zadaj – JV). Danes pa piha prav: po dolinici gor čez štart. Le da so sunki čez 10. In je res sunkovito. Postavim Rooka in ga v sunku komaj krotim, da se ob naslednji umiritvi tudi dvigniti več ne da. Nekako ocenim kdaj sunek jenjuje in ga takrat dvignem in stopim čez rob in me spusti dol, da me, ko speljem, nabije 20m naravnost navzgor in popolnoma zaustavi. Pa spet zaplavam malo naprej, da me naslednji trenutek spet nabije gor in rikverca. Tako prilezem do roba gozdnatega dela na odprto, da me še zadnjič nabije gor in rikverca in rikverc spusti na tla.

Ni bilo prijetno. Ko sem na tleh komaj krotim padalo in se nekako poležem na njega in ga stlačim v kepo, da me ne odšlepa nazaj.
Gor po LCja. Kepo zbašem v avto in na naslednjo lokacijo (kjer pa prbija enako močno, vendar bolj enakomerno – postaja Radohova vas javlja JV sunke tudi 11). Čeprav piha čisto z desne, le najdem neko smer za odleteti. Naslednjo uro groundhandlam (=predvsem krotim padalo in nekaj dvigov, ko me butne sem ali tja), vendar mi odleteti ne uspe.
Potem pa še dva nadaljnja ogleda zaresnih štartov, kjer je smer prava, vendar zame premočno…
Za danes napovedano poslabšanje z dežjem. Pa že včeraj gledamo, kje bi danes še bilo kaj sonca in J Primorska do Ilirske ne kaže tako slabo. Na Buzet nam ni še en dan zapored in smo kar ista ekipa kot včeraj zmenjeni za Goljak.
Danes samo potrdimo, saj ni bistvenih sprememb v napovedi. Erzo organizira skoraj 2 šoferja, pa je na koncu 1 zagotovljen (Galja), kar je glede na logistiko super. Seveda pa to pomeni še en avto in ker se danes Milan ne more upreti mojemu šarmu, je tudi on zraven.
Na Železniški ob 9.30h Galja, Erzo in Uroš k meni v LCja in na Unc še po Mega. Milan pa z Duletom na Uncu pobere še Jeana in v Ilirsko. Med potjo Mega in Erzo prepričata Gregorja, da najde še enega šoferja za drugi avto.
In medtem, ko drugi trije še čakajo da šofer popije kavo, smo mi že na poti gor, kjer Galja prevzame krmilo. LC nas z robo spravi prav na vrh in potem ga še preparkiram nazaj dol v gozd ob cesto. Takoj začnemo postavljati, saj piha že konkreten J precej s strani (bolj, kot je bilo napovedano).
V luft Mega, Erzo, Uroš in jaz in Jean in malo kasneje še Milan. Dule je malo zakasnil na start, potem pa si še z razpletanjem padala dal toliko dela, da mu je bilo na koncu premočno za odletet…
Takoj po startu me veter čisto zaustavi in potunka kritično nad drevje do spodnje police, kjer pa potem butne gor (kot skoraj vedno). Desno ob pobočju kar odnaša s 50 in ko nekajkrat poskušam zavrteti, kar neprijetno buta. Šele pred Šestanovim vrhom dobim v dveh etapah konkretno dviganje skupaj z Jeanom do 1550, vendar si nazaj čez na Pivško s to višino ne upam. Več nabrati pa ne znam. Sploh pa, ko vidim Ukija in Mega nad Ilirsko, se samo zapeljem v njuno smer in s polno brzino 45-60 čez Ilirsko.
Mega je že na tleh.

Uki pristaja lebdeč na mestu v veter.

Še jaz v močnem kontra vetru po liftu dol pristanem na travniku zraven njiju.

Jean je v naslednji rundi nabral do 1900 in se zapeljal čez v Koritnice in do Juršč.

Milan je pristal malo pred Ilirsko in se potem skoordiniral z Duletom.

Erzo pa se je že prej vrgel čez s 1800 in na koncu preletel še Pivko…

Galja pride kmalu po nas 3. Poberemo še Erza za Pivko in domov.
Še vizualizacija