Stabilno z veliko SV je napovedano. Zjutraj kar ideje o Dobrovljah, pa Zavrh. Na koncu dopoldneva sem že skoraj čisto usklajen (z Erzom) za Slajko pozno popoldne.
In se še prej odpeljem proti Horjulu, da še kakšen kucelj naredim. Spet je prvi erzovski (=položen, nepokošen, s njivo koruze na prvem platojčku,…), tako da grem samo naprej proti Ligojni. Ko zavijem desno in se ustavim, da najdem naslednjo belo piko, obstane ob meni Uki, ki tu po obvozu (zastoji na AC) vozi domov. Malo se zaklepetava…
Ko že odpelje, se spomnim, zakaj sem tukaj, najdem najbližjo piko in pokličem Ukija za družbo. Takoj se vrne in po novi asfaltni cesti pod tale start.
Malo si ogledujeva situacijo (s poudarkom na pripravi materiala za orehovec), potem po kolovozu čez kotanjo pod vzletno pobočje. Z robo gor.
Spodaj nič vetra, na vrhu kar konkretno piha V (in meša vejevje naokoli). Postavim, zidek, potegnem in sem v luftu.
Sprva me lepo dvigne, ker pa hočem pristati na pokošenem travniku spodaj, zavijem desno v kotel in se mi samo udre. V obratu na levo sem že prenizek, tako da samo sedem na tla, namesto da bi se peljal do konca travnika (še vsaj 100m).
Zoranov let
Uki je že pri meni. Pospraviva in na križišče do njegovega avta in vsak na svojo stran.
Erzo javi, da na Slajko ne bi šel (čeprav najbrž bo…), tako da se samo še odpeljem proti LJU…
