Pod Lijakom ob kokti poskušava malo zvečati optimizem, pa ne gre. Enotna sva si, da na Lijak ne greva letet, kljub temu da jih že precej drajsa sem in tja (v naraščajočih bazah povsod naokoli). Predlagam, da greva na Socerb in se jaz tam potolažim vsaj z enim novnovim. Igor se strinja in mi bo zemeljska podpora.

Od pokopališča čez travnik in grmičje s projektno robo do lepega travnatega pobočja desno od daljnovoda (edina slaba stran je ostro kraško kamenje – kot na orig.Ospu). Piha idealno gor – po smeri in moči.

Igor mi postavi, tako da se samo vpnem in potegnem in po obratu me odlifta v luft. V dviganju prek daljnovoda, čez originalen start, prek kotla Osapske stene in Mišje peči in nad dolino in nazaj v veter na sveže pokošen travnik.

Zoranov let

Igor je kmalu pri meni po bližnjici od Socerba direkt dol.

Nazaj gor na Socerb, kjer je Igor v luftu opazil že najmanj dva jadralca. Na start, kjer piha idealno gor in kar lepo močno. Pa vsa nakuhanost le proti Krasu ali Buzetu, v bližnji okolici le nekaj lepih manjših bazic. Že med postavljanjem pa začne rasti baza iz smeri Ospa. Postaviva in v luft: Igor in jaz.

Kar vse drži in gre rahlo gor. Grem do konca nad Glinščico, nazaj in do gradu Socerb in spet nazaj v drugo smer. Sedaj se zapeljem precej ven čez Glinščico v smeri Trsta, pa še kar drži. Nazaj in še enkrat do gradu. Igor kaže na rastočo gmoto že nad Socerbom in opozori na grmenje. Pospešeno gre dol na pristanek.

Igorjev let

Sam se od gradu še enkrat zapeljem do Glinščice in v širokem loku ven in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Starejši lokalec zapelje Igorja gor po LCja. Ko pride dol, je baza sicer še pokrila večino neba, ampak toče pa danes ni od nikoder.

In tudi ne dežja med vožnjo domov… (mislim, da sva se kar malo potolažila…)

Zjutraj je kar nekaj panike, kam. Erzo zgodaj pokliče za Ravno goro, pa me sploh ne vleče tja, kljub sveži info, da je večina letalne SLO pod Notamom. Igor se odloča za Primorsko in ga predlogi o Slivnici ne prepričajo (med 12 in 14 je Notam pavza in če bi leteli proti LJU smo tudi že takoj zunaj…) .

Tako se sam zapeljem proti Uncu.  Mega odpove udeležbo tik pred zdajci, se pa pod nujno prijavi KolarR. Slivnica je že nakuhana, pa tudi Notam pavza je že v teku – zmanjkuje časa. Posvetujeva se z Nevidnim2, ki predlaga lokalno Strmco (ali mogoče Kovk). Na Strmci bomo navrteli in se zapeljali nazaj proti LJU ali Rakitni… In se zapeljem v Lohačo, kjer se naložim k njemu. Ko se pripeljeva gor, na levi med drevesi glasno brni agregat mobilnega radarja, ki se veselo vrti na meji Notam cone… Ko neseva robo na start, tudi KolarR zaparkira.

Piha v sunkih. Takoj se začnemo pripravljati. Robert se odloči za lokalno jadranje brez velikih ciljev. Prvi gre v luft Nevidni2, ki po nekaj zavojih scuri, še preden sva midva do konca pripravljena. Robert se odpelje dol po njega, sam pa čakam na malo več vetra in dvigujem padalo, dokler mi ga enkrat sunek ne zrola…

Nevidni2 postavlja v drugo kar pri avtu. Prihajajoči Robert mi popravi padalo in potegnem in zajadram. Takoj za mano je v luftu tudi on. Nekaj za nama pa še Nevidni2.

Lepo poberem pred startom in nad Petriča. Jadrati sem in tja je uživaško, ampak kaj, ko so bili plani da takoj navijeva, kar pa nama nekako ne rata. Nevidni2 se odpelje mimo Špilnika na Sv.Lovrenca. Nekje sredi dolinice za Špilnikom dobi čez nekaj časa dviganje, tako da priklopi Lovrenca blizu vrha. Sam na koncu Špilnika začnem curiti, zato nazaj na start, kjer KolarR veselo jadra sem in tja. Še enkrat na Petriča in nazaj na Špilnik.

Nevidni2 je dobil dviganje in vrti v višave in se potem zapelje nazaj proti Logatcu in naprej, naprej, naprej…

Spet zacurim na koncu Špilnika, zato nazaj na start, tu naberem in se zapeljem proti Grmadi. Na Z delu Grmade upam na kakšno dviganje, pa me s 55 samo splakne čez na Planinsko polje, kjer pristanem v močnem Z.

Zoranov let

KolarR pa toplanda

Robertov let

in me kmalu pride rešit…

Ko se zvečer ob morju malo shladi, se z LCjem zapeljeva do cerkvice Sv.Ivana na cca 135m. Vzamem tangice in Rooka (s 24m2 M-a si ne upam laufati po žiletkah Mesečevega platoja zgoraj, saj vetra zvečer skoraj ni več).

Po prekrasni položni potki v serpentinah gor.

Vročina še vedno prbija skozi borovce in ko vse teče z mene, mi Alenka vzame rukzak, da malo ohladim mašino.

Ko nekaj višje tudi njej zakuha, si robo spet naložim in kmalu sva na Mesečevem platoju.

Trave, ki puhasto cvetijo, se v zahajajočem soncu bleščijo v srebrni barvi. Ali je to glavni razlog za ime ?  Ostre, razsute skale/kamenje po platoju, ki so mi doslej pojasnjevalo njegovo ime, je skrito v srebrnem puhu teh resasto cvetočih trav,…

Še naprej do razcepa in levo dol. Malo preveč se spustim, zato spet nazaj in čez bodečo žico in suhi zid v robido na drugi strani. Naslednji zid je mestoma podrt, tako da sva hitro na travniku, ki je start. Res je tu malo manj kamenja (oziroma v glavnem ni večjih skal) in v rahli nervozi začnem takoj postavljati (sonce že zahaja, vetra praktično nič). Alenka mi pomaga raztegniti Rooka in s trakcem meri veter.

Ko vsaj rahlo pihne gor, potegnem in mi po nekaj korakih zagrabi.

Kljub temu grem nizek čez spodnji zid. Zunaj pa se mi samo udre. Poskušam desno ob pobočju (pihal naj bi JZ ves dan), pa gre samo dol. Plan, da z Rookom zagotovo pridem do fuzbal placa, je samo še iluzija.

Desno nad glavno cesto proti Jurandvoru zagledam lep travniček in se zapeljem tja.

Zoranov let

Pospravim in proti Baški…

Erzo in Uki se organizirata za Ravno goro. Sam se usklajujem z Megom in Igorjem, pa Mega nepričakovano skensla in z Igorjem se sama odpeljeva na Štajersko (tam je napovedanih najmanj ploh in neviht). Ideja je bila sicer Mrzlica, pa se Igor uskladi s Planinškom za Sv.planino (boljše izhodišče – danes se bo letelo dlje – do Donačke in naprej).

Tako se dobimo ob propadajočih termah v Medijskih in v Zagorje na pristanek pod letališčem pri fuzbal placu. Z Igorjem se naloživa k Janezu in vija-vaja gor na vršne travnike. Še pešaka na start kjer piha idealno 3-4/5-6.

Takoj postavimo (na J čez dolino Save že rastejo karfijole, nad nami pa komaj kaj belega v modrini). V luft Janez, pa jaz in Igor.

Janez poskuša malo na levi, pa gre potem na desno, kamor mu jaz takoj sledim. Razen malo guncanja ne dobim nič in se že peljem (curim) na sprednji greben. Janez poskuša še enkrat proti koči, potem ga zgubim, saj samo še curim in se rešujem. Igor pa podobno malo za mano.

Na zadnjem gričku pred fuzbal placom se že pripravljam na pristanek. Pa le malo zapiska in zavrtim in začem drajsati in vrteti – Igor pa zraven mene. Po m dobivava višino in jo spet zgubljava. Potem dviganje zgubim, Igor pa vrti vedno bolje in hitreje v višave. Še enkrat začnem s podna in počasi le pridem do lepšega dviganja. Končno baza nad mano lepo potegne in naberem do 1500.

Igor se je medtem že odpeljal naprej na Mrzlico. Janez javi, da je toplandal, ker ni dobil nič obetavnega in bo peljal avto dol.

Janezov let

Janezov Komentar leta: Nekaj mi ni odgovarjalo in sem se odločil nazaj pristat. [31.5.2018 17:57]
Aleš Pirš : A danes si pa sofer na domacem terenu? [31.5.2018 15:36]
Janez Planinšek : Ja Aleš, gosti so na prvem mestu. [31.5.2018 17:58]
Zoran Gaborovič : Hvala za skrb za goste ) [31.5.2018 20:52]

 

Zagledam Igorja, kako se matra pod vrhom Mrzlice. Zapeljem naprej in dobim nepičakovano dviganje, tako da se z lepo višino 1500 zapeljem čez Igorja, ki je spodaj ves nizek in se mi zdi, da se že umika v dolino nazaj proti Trbovljam. Do Gozdnika me splakne na 900 in v JZ pobočju (kjer pričakujem lepo dviganje, saj je vendar JZ) je kar neko razmetavanje. Komaj se spajsam do grebena in pod vrh. Zagledam Igorja, ki se je spajsal čez Mrzlico na to stran in samo v glajdu tone v dolino za Gozdnikom. Malo kasneje javi, da je na tleh.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Danes pa kratek in jedrnat zapis: CURAŽA, po uspešnem reševanju skoraj iz podna.  Sicer pa je vsaj novnov.Janez hvala za logistiko. [31.5.2018 17:59]

Porinem malo naprej proti grebenu spredaj na J strani, pa se začne rodeo (kasneje ugotavljamo, da sta Mrzlica in Malič že ves čas javljala J in da sem se verjetno guncal v rotorjih za tem grebenom). Spomnim se svaril, kako v močnem JZ na Maliču ni užitno (JZ naj bi po napovedi ves čas jačal), saj samo splakuje vzdolž grebena in glede na trenutno dogajanje naredim spet eno kardinalno napako: čeprav sem se že prebil nad to J pregrado in tudi sam vrh Gozdnika (imam 1400 in +1), se obrnem in v dviganju zapeljem z vetrom za Gozdnik proti Libojam. In potem gre samo še dol in dol. Malo še povrtavam na gričkih med Libojami in Celjem in potem ven nad Savinjsko do AC-Lopata in nazaj na travnik ob letališču…

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta

Janez Planinšek : Bravo Zoran, škoda da se nisi pregrizel do Maliča, ko enkrat prideš ven iz zasavja je lažje naprej proti Donački. [31.5.2018 18:03]
Aleš Pirš : Res skoda. [31.5.2018 18:51]
Vizualizacija naših letov:

Začnem pospravljati in razmišljati nadaljnjih korakih, ko prileti Janezov SMS, da že prihaja po Igorja in mene 🙂 . Malo se talim na soncu in tudi v senčki, ko pa prideta, se zapeljemo po AC do Trojan in v Zagorje.

Malo še razmišljamo o večerni Mrzlici, pa nas odreši naraščajoča celica nad Savinjsko, ki se že vali na to stran. Hitro se poslovimo (da si slučajno kdo ne premisli) in z Igorjem čez Trojane / krofe proti LJU…