Padalska jata

Sem bil danes zjutraj odločen, da grem po projektih. Pa me okoli 9.30 Jože pokliče za takojšnjo akcijo na Slivnici (»danes pa bolj zgodaj, predno zakuha…«) in sem seveda pečen. In že šibam.

Na pumpi me ob 10.45 že čakata Jože in Emil (Erzo ne more tako zgodaj, Jean se bo sprostil šele po 11h…). K Jožetu in gor.

Na startu piha idealno in vse še precej modro, z veliko bazo nad Slivnico, ki vidno raste (pa tudi okoli se modrine hitro zapirajo). Odletita Emil in Jože, potem pa veter skoraj ugasne in moram kar malo počakati, da lahko hrbtno potegnem.

Medtem, ko iščem kje je kakšno bolj stabilno dviganje,  mi Emil in Poje izgineta iz mojega ozkega vidnega polja in sam vrtim v vedno večjo črnino nad sabo. Ker se vidno temni, s 1200 zapeljem  bolj proti Cerknici in tu, na Z robu slemena spet nabiram (dim na planini na slemenu Slivnice kaže, da piha vzdolž slemena – torej SZ – najbrž vse vleče v bazo nad Slivnico). Ker me vztrajno zanaša nazaj pod črnino, se s 1200 odpeljem naprej proti Podskrajniku, v upanju, da bom tam na gričkih kaj dobil. Pa se še zadnje upanje nad kamnolomom izjalovi in samo še odcurim na travnik pri Zelšah.

Zoranov let

Emil je po zaokroženem letu pristane pri pumpi.

Emilov let

Jože pa nekaj naprej od Rakeka.

Pojetov let

Še vizualizacija naših letov

Emil reši mene, potem pa z LCjem rešiva z Jožetom še njegov avto z vrha.

Rahlo kapljanje se potem na poti domov (preko Blok, kjer si ogledam še nekaj lokacij) spremeni v močan naliv. Leteli pa smo…

Glede na nestabilno napoved zjutraj neodločeno pregledujem, kam bi se danes šlo in še najbolj se nagibam za projekte. Napovedan je SV, ki je tudi v resnici. Pa me okoli 10h pokliče Jean, da je doli še OK in da je treba čimprej na Slivnico (kjer je termika očitno že prebila SV, ker javlja postaja JV, J). In sem hitro prepričan.

Med potjo se uskladiva še z Jožetom, ki ga naložim na Vrhniki. Mega je najprej za, pa potem odpove soudeležbo.

Na pumpi v Cerknici  vskoči še Jean in gor. Medtem, ko se obuvam na parkingu, sta Jože in Jean že na startu.

In ko pridem dol, sta že postavljena na V robu v konkretnem SV, ki večino piha poševno dol po hribu. Nad dolino in Slivnico še sonce, ki pa se hitro pokriva. Občasno le pihne od V in Jože potegne poševno na hrib in spelje dol po pobočju. Splakne ga v desno in potem se zapelje bolj ven in kmalu začne vrteti. Vedno višje, pod vedno bolj temne in zabite oblake.

Jean čaka, da bo spet kaj pihnilo od spredaj. Jaz pa se odločim, da mi ni treba v tako…

Skoraj uro čakava (jaz sem sekundant :-), ki pozorno spremlja vse trakce), saj veter vztrajno nabija poševno po hribu dol. In vse je že pokrito in v senci. Potem pa le za trenutek pihne od spredaj in Jean potegne in spelje.

In ga samo splakne z -3 in s 60 km/h v dolino, tako, da tudi do pumpe ne pride.

Jože pa kar leti in leti in na koncu pristane v Logatcu…

Pojetov let

Še vedno SV. Ampak neizpolnjene Ivanščice imamo že dovolj in po dopoldnevnem bluzenju kam, predlagam pozne Dobrovlje (varianta je še pozni Gozd, ki pa se opoldne Karavanke že zelo zabašejo).

Nekaj čez 14h se pripelje Erzo z bolgarskim parom v kabini (ki  živi v SLO od pred kratkim: padalec Vasil in njegova Živka, ki je v blaženem stanju). Z Igorjem prisedeva k njim in proti Vranskemu (varianto za Gozd Erzo kategorično zavrne, saj je malo prej Poje scuril na Sv.Lovrencu in potem še na Gozdu…). Ko pripeljemo iz predorov levo vse črno in pri Vranskem je jasno, da od Gore Oljke prihaja zavesa dežja. Erzo takoj predlaga Hom, saj je desna stran doline še v bazah in delni modrini.

Na parkingu pod vrhom že trije Štajerci. Naložimo si robo in po strmi cestici gor do koče. Erzo takoj začne postavljati. Potem nas rahlo kapljanje prestavi pod streho in ko poneha, je Erzo že pripravljen. Dež se je premaknil od Oljke čez Dobrovlje in je že obetavno.

Erzo v luft, pa kljub drajsanju in iskanju počasi tone. Ostali upamo, da bo hitro scuril, da se prestavimo na Dobrovlje. In res je dokaj hitro na tleh.

Erzov prvi

Štajerci ostanejo, mi trije odnesemo rukzake po strmini dol in Živka nas odpelje v dolino. Ko poberemo Erza, pa spet nova zavesa dežja od Velenja. Tukaj pa tudi vse bolj nakuhano. Erzo takoj predlaga, da gremo še enkrat gor. In nekaj minut kasneje spet tovorimo robo v strmino. Na štartu Štajerci napol razpakirani, mi takoj začnemo postavljati. Erzo v luft in takoj začne nabirati. Oziroma, ga kar samo dviguje. V veter njegov Zeno stoji na mestu. Po nekaj obratih in naslednjih 100m više se samo odpelje ekspresno z vetrom nazaj v smeri Vranskega.

Po štaru gor občasno pošteno pišne, baze nad nami in pred nami pa vedno bolj temne in grozeče. Sam sem že nehal postavljati, Igor pa je nekajkrat tik pred potegom, pa na koncu ugotovi, da mu v takem res ni treba v luft… In pospravimo (Štajerci tudi) in še enkrat odtovorimo robo po strmini dol v avto !

Erzo javi, da je na tleh in FlySafe nas kmalu pripelje do njega.

Erzov drugi

Ko smo se včeraj vračali proti domu in vmes analizirali  napoved za danes, je bilo jasno, da gremo danes spet na Ivanščico. In do LJU je vsa včerajšnja ekipa potrdila današnjo nadaljevanko (le Žiga je svoje mesto odstopil Nevidnemu, ki se je že čez dan prijavljal za morebitno današnjo Ivanščico).

Spet ob 9.30 pri Rutarju. Igor pripelje kombi in se zbašemo in via MB mimo Mojce, ki se nam na koncu ne pridruži, ampak se združi z HR-SLO jato, ki pride gor za nami.

Na startu danes piha idealno. Takoj postavimo in se tudi taktično umikamo, čakajoč na prve baze. Ki jih ni. Tudi ostali čakajo in na koncu se okoli 13h prvi odlepi Damjan Čretnik, kar nekaj za njim pa še Pirš.

Začetki kažejo še slabšo situacijo, kot zadnjič. Počasi se situacija vseeno rahlo zboljša in malo pojača veter in tudi kritično nizek Pirš se pobere nad start (Damjan pa, po neobetavnem začetku, lepo jadra spredaj pred hribom.

Potem se tudi ostali okoli 14h spravimo v luft.

Na levi rob za Mojco, kjer po nekaj matranja le poberem. Nekaj časa sem celo med najvišjimi (čez 1300), pa pri želji po še večji višini izgubim in se s 1250 vržem čez za Erzom in Piršem (ki prvi potegne čez). Na zavetrni strani spet nabiramo na znani gozdnati glavi kar nekaj časa (celo neprijetno nizki). Ostali gredo naprej, z Igorjem pa se še kar matrava; potem le poberem do 1350 (v neki zrotirani petardi) in se odpeljem v smeri Nevidnega in Erza, Mega, Završka (?). Igor pa za mano. Samo še dol mi gre, le na J verigi hribčkov okoli Petrove gore me malo drži. Še nekaj časa obupne matrarije v kotanji, kjer sem se zadnjič rešil in tudi danes drži. Vendar premalo, da bi se rešil in pristanem malo naprej pri Mihovljanu.

Zoranov let

Zoranovi komentarji

Igor pa konča tik pred kotanjo.

Igorjev let

Ostali se zapeljejo  še nekaj naprej v malo različnih smereh…

Šavs je ostal z domačini na S strani in užival v jadranju in pristal pri Ivancu.

Matjažev let

Ko prideta z  Duletom po mene, poberemo še Igorja in v bližino dostavljenega Planinška.

Janezov let

Potem malo iščemo lokacijo Mega.

Megov let

Naslednji je na vrsti Pirš

Piršev let

Pirševi komentarji:

Erzo je sedel pri Krapinskih.

Erzov let

Le po Nevidnega moramo v domovino blizu Bizeljskega.

Pa Završek je tudi preletel mejo, ko je letel za enim »začetnikom s Chilijem«…

Završkov let

Završkovi komentarji:

Najbolj je danes razočaran Igor, ki je 100% verjel v današnji dan. Je pa izkupiček 2-dnevne ekspedicije res dokaj žalosten: prevoženih 900km, poštenih 10 ur v kombiju, za skupaj 40-50km letenja…

Za danes sta Erzo in Igor vse organizirala za Ivanščico, tako da se samo javim ob 9.00 pri Rutarju. Igor pripelje kombi, šofer je Breščakov Dule.

Naložimo se Erzo, Bajtov Mega, Igor, Bajtov Žiga, Šavs, Planinšek, Aleš in jaz. Zaradi zapore na Štajerki gasa čez ZG in gor proti Krapini. V začetku vse oblačno, ko pridemo do J pobočij Ivke pa že (v nasprotju z napovedjo) sije sonce.

Ker je nedelja, na začetku, ob vznožju, množica avtomobilov, kolesarjev in pohodnikov, ki jih srečujemo tudi ves čas vožnje gor.

Ko pod kočo stopimo iz kombija nas preseneti rahel veter, ki ga tu, na parkingu,  še nismo doživeli.

Na štartu veter že krivi veje na polno. Izmerim 6-8/11,5. Umaknemo se s hladnega prepiha v zaveterje in na sončku modrujemo. Zadeva se razteguje (glede na napoved brez objektivnega upanja na upadanje), zato se nekateri preselijo k domu na pivo in klobase. Okoli 14h namerim na stolpu 10/13,5 in ob cca 14.30 se spokamo v smeri SLO z odločitvijo usmeritve na Dobrovlje (Žusem je tudi okoli 10).

Že na pristanku pod Dobrovljami množica avtomobilov. Na startu pa še nevidena množica ljudi (padalcev, tečajnikov, spremljevalcev, tudi otrok in kibicev). Ob idealnem vetru čez start veje močan vonj po »travi« iz neznanega vira. Takoj postavimo in v luft.

In potem 1,5-2h uživancije (z občasnim slalomom med padalci v luftu), kot že dolgo ne. Samo drajsamo sem in tja in ven in nazaj in nabiramo…

In se na koncu vsi, razen Pirša, odpeljemo še malo v smeri doma – tja čez Vransko…

Matjažev let

Šavsov Komentar leta:

Igor : Najboljši iz kombija. Sicer pa, saj veš:”Lahko si prvi, zmagati pa ne moreš”  [6.5.2018 21:58]

Erzov let

Erzov komentar leta:

Igorjev let

Igorjev Komentar leta:Na Dobrovlje čez “drn in strn, pivo in klobase” za reševanje dneva. Zabavno pa je bilo. [6.5.2018 19:06]

Megov let

 

Žigov let

Janezov let

Alešev let

Zoranov let