Padalska jataKer je danes spet nikakvo z V se odločim za projekte. Ob 11h se končno spravim v akcijo v smeri Vel.Lašč.
Tu sem že bil na ogledih, vendar je danes občutno manj vetra in piha celo lepo po griču gor (ne levo s strani, kot vedno doslej).
Razgrnem v visoko travo, potegnem hrbtno in v luft in se peljem dol. Prej sem mislil pristati pred droti, pa imam dovolj višine, da jih preletim in potegnem do nasprotnega pobočja.
Zoranov let
Super! Novnov.
Po cesti naprej v dolinico in okoli griča mimo podeželske vrtnarije gor na Hrib. Nobenega doma, piha idealno, trava pa res visoka.
Grem z LCjem nazaj dol do vrtnarije (predvidevam, da je to gazdarica gornje hiše), pa mi lastnica vrtnarije pove, da ni problema, če bom tacal po travi ker lastniki zgoraj itak ne kosijo (ona pa živi v sosednji domačiji naprej…).
Spet na Hrib in na vrh griča. Postavim, potegnem hrbtno in zajadram v dolino.
Zoranov let
Pospravim na cesti (tudi spodaj je visoka trava) in malo prestrašim konje na pobočju nad seboj. Robo pustim pri prijazni vrtnarici (malo pokramljava o jamarstvu, ker je to njena prostočasna dejavnost) in gor po LCja.
Dilema je bila, kam naprej. Pa pokliče Kolar R., ki je ugotovil, da sem v njemu bližnjih krajih in povabi na Dane. Ker bi vsaj še enega novnovega, se mi zdi da bo najbolje če grem “mimogrede” še na stari dolg – Zamostec, potem pa mogoče kaj skombinirava z Robertom.
V Sodražico. Zapeljem po kolovozu kar na vrh. Trava še višja in lepo skriva travnate stopnice pobočja. Pa tu na vrhu vse zelo položno. Veter sicer piha gor po pobočju, ampak skoraj nič.
Postavim in potegnem naprej in zaorjem skozi travo in skakljam čez police, se odlepim od tal in na naslednji izravnavi spet sedem na tla po cca 100m. Ponovim vajo v drugo.
In tretjič. In četrtič. In petič. In šestič… Vsakokrat je slabše, saj piha večinoma že rahlo od zadaj, oziroma nekajkrat tudi močneje z leve.
Zoranovih šest poskusov v zraku
Po šestem poskusu se predam, saj mi je ta “mimogrede” vzel ves popoldan… Bom kdaj drugič (kdaj pa tu sploh piha gor???)…
To slabo vreme se kar ne neha in tako iščemo letalne luknje v času in prostoru… Če ne bi imel dopoldne zemeljskih opravil, bi najraje šel na projekte.
Tako pa se okoli 15h odpeljem proti Horjulu. Napovedan JV,V, vse bolj ali manj pokrito, med vožnjo mi tudi rahlo rosi.
Pri Športni je že Erzo, hkrati pa pride še Velkavrh. K Erzu in gor. Takoj na Slevico.
Trava je pošteno visoka, pa na srečo vsaj na prečni poti, kjer razgrinjamo, ne preveč (pa vse je suho). Prvi potegne Erzo Tritona in v tangicah potegne špuro skozi travo. Potem jaz z Rookom v tangicah sosednjo gaz in zadnji še Milan dvigne svojega BGDja.
Samo zapeljemo se ven. Erzo rine v desno do konca Horjula.
Erzov prvi
Sam se zapeljem nekaj čez Športno in nazaj na pristanek.
Zoranov let
Milan pa podaljša še čez griček Čelec pri Športni na ravnico J od njega.
Milanov prvi
V rahlem dežju pospravim in grem najprej po Erza, ki močno navija še za enkrat. Še Milana pobereva in zapeljemo se gor (jaz odločno kot šofer). Na poti gor rosenje poneha.
Na startu piha rahlo od leve in od zadaj. Pa Erzo postavi in ko pihne gor, spet zarije skozi travo. Hitro je tudi Milan za in še njemu pomagam postaviti. V prvo se ne izkoplje iz trave, zato postavi sam še enkrat na spodnji polici. Oba odletita čez Čelec do Šujice.
Erzov drugi
Milanov drugi
Ko sem spodaj, ju grem iskati, saj bi, po nategovanju leta do skrajnosti, imela kar daleč do avta pri Športni… Onadva gor po avto, jaz pa v LJU.
Danes bolj V (in potem dejansko ponekod tudi JV), kot SV. Igor se že zgodaj odpravi po svoje na Štajersko, sam pa cincam, ker se mi ne zdi preveč spodbudno za kam daleč. Še najboljše se mi zdijo Dobrovlje, pa bližnji Zavrh. Jean lobira za Grmado nad Planino (na Slivnici in Krimu JV). V Vipavski dopoldne skoraj 20m burje. Tudi Manca vabi na Zavrh, ampak na koncu zaradi JV z Erzom izbereva Grmado.
Z LCjem po Erza ob 14h in do bal, kjer že čakata Mega in Jean (na pristanku po tleh in vso pot iz LJU je kar konkretno pihalo). Vskočita in gor.
Na startu pa malo vetra, občasno prbije. Erzo zaleže, Jean se pripravi s svojo začasno klaso, Mega tudi pripravlja.
Jean v luft in ga lepo drži in tudi nekaj nabere. Pa postavim še jaz in ko Erzo oceni situacijo v luftu, začne tudi on migati. Potem odleti Mega, pa jaz in na koncu še Erzo.
Najprej malo tipamo sem in tja. Meni gre še najbolje na S vogalu, Jean in Erzo sta tudi tu, ko pa se nizki Mega (po povratku iznad Planinskega polja) pobere v višave na J vogalu, je tudi Erzo takoj tam in skupaj pobegneta še višje pod bazo. Z Jeanom nabirava dosti počasneje. Erzo in Mega odpeljeta na J nad Postojnsko ravnino, midva pa vrtiva in nabirava v smeri Predjame.
Jean nekaj višji odpelje naprej, ko jaz še vrtim. Potem tudi jaz za njim. Erza in Mega zgubim iz evidence, Jean pa že kmalu priklaplja dokaj nizek rebro pri Suhem vrhu na V pobočju Nanosa. Sam bolj zunaj več naberem in me bolje drži, zato se kar od daleč naslonim na Nanos in gre ves čas še kar gor. Tudi Jean se pobere in je že blizu mene in se pusti še bolj odnašati nad Nanos.
Ves čas do sem sem vozil z vetrom 60+. Da bi se vrgel čez v Vipavsko s 1400 mi ne diši (pralni stroj?), v smeri vetra proti Krasu se mi s to višino zdijo gmajne res obsežne…
In se zapeljem počez na primorsko AC. Gre samo še dol in ko sem nad Dolenjo vasjo se začne tudi rodeo. Obrnem nazaj v veter, da pristanem. V nekaterih momentih pokaže Naviter tudi -12,3, vendar se niže nad tlemi spet peljem naprej in pristanem na lepem, pokošenem travniku.
Zoranov let
Ko pospravljam, že pokliče Erzo, ki je nekje pri Hraščah.
Erzov let
Mega je pristal še malo pred Hraščami.
Megov let
Pospravim in v dveh štopih (nekaj časa sem tudi pešačil in čakal…) do Postojne, kjer je na avtobusni že Mega. Erzo pa je že pri spodnjih avtih na Planini in naju pride pobirat.
Jean kot najdaljši iz naše jate potegne do Štanjela.
Jeanov let
In se javi, ko mi že od Postojne od zadaj rešujemo LCja…