Padalska jata

Danes res močna inverzija spodaj in šele od 1500 više lepa sondaža, z jačanjem JZ z višino. Kar gruntam(o) kam in na koncu še najbolj verjamem(o) v Bovški konec. Igor še lobira pri Bovčanih in zorganizira s Klavdijem kombi za Kobariški stol (ki daje največ upanja).

Ko že odhajava iz LJU, Bovčani odstopijo in se preusmerijo na Mangrt. Midva pa malo iščeva dodatne potnike za izpraznjen kombi. Slučajno pokliče Unukov Franček za info, kam bi bilo za leteti na Primorsko in hitro pograbi idejo za Stol. Pa še Simč in Tonček sta zraven in ko prideva ob 12.20 k Teji v Kobarid, smo kmalu zbrani. Naložimo robo in gor.

Na štartu krasni razgledi in v glavnem piha kar lepo gor, le malo prešibko (4/6-7), za kar krivimo rahlo kopreno, ki duši moč sonca. Takoj postavimo in v luft: Simč, jaz, Igor, …

Pred štartom šibka in ozka dviganja (ves čas je bolj V tendenca vetra), da komaj ohranjam višino, oziroma začnem izgubljati. Tudi Simč v grebenu proti Z ne najde kaj dosti. Nekaj časa počasi zgubljam tu, potem obupam in se zapeljem bolj proti Kobaridu, kjer pa je čutiti vedno močnejši Z. Nekje na sredini grebena se oprimem edinega komaj uporabnega dviganja in se borim toliko časa, da tudi ostali že pridejo sem. Občasni ozki balončki že globoko v inverziji (okoli 900) ne omogočajo več preživetja, zato se pomikam proti Kobaridu in se še pred napolnjeno uro predam pri bencinski.

Zoranov let

Kmalu so tudi vsi ostali na tleh.

Igorjev let

Najprej še fantaziramo o kakšnem dodatnem tolažilnem štartu, pa se hitro umirimo na toplem sončku pri Teji. In potem v prekrasnem jesenskem popoldnevu do Bovca in čez Predel do Kranjske in v LJU…

Po nekaj dneh močnega severa danes malo bolj normalno. Po kratki analizi je največ upanja na Primorskem. Kovk pada z več kot 10 na 5/9 SV in ker je proti morju malo manj pokrito kot v ostali SLO, je izbira Čaven.

Z Igorjem sva dogovorjena ob 10.45 pri mojem Hoferju. Potencialni Mega, Poje in Jean ne morejo tako zgodaj. Zaradi zastoja od Loma naprej izgubiva več kot pol ure. Ampak v Lokavcu naju čaka Jože Vidmar (ki sva ga tudi zdražila s Čavnom). In se iz LCja preloživa k njemu in gor.

Na startu piha najlepše, ko pridemo na plano, potem veter pade in piha malo sem, malo tja.

Postavimo, vendar odletiva le jaz in Igor. Jože je že napovedal, da bo šel v zrak le, če bo kazalo na lepo jadranje. Midva pa se matrava desno ob koncu police in na prednjem stebru in se uspeva obdržati le v višini police in nekaj pod njo, pa še to le s trdim delom (da sploh ne govorim o svojih prepetih trakovih v sedežu, ki so me pošteno tiščali in sem rabil 15min, da sem se le nekako prilagodil, sicer bi kar odstopil in zapeljal dol…). Igorju je prvemu dosti in se ves nizek odpelje počez proti Hublju in potem na desno do standardnega pristanka ob cesti Lokavec-Ajdovščina.

Igorjev let

Jaz še kar drajsam ob polici (cilj imam vztrajati celo uro), potem se tudi jaz zapeljem čez in v velikem loku pred izvirom Hublja proti njemu. Pa nad Gradiško gmajno kar malo drži (na Kovku še vedno 5/8 SV), tako da še tu vrtim vsaj 10min preden se pridružim Igorju.

Zoranov let

Debelo uro sem pa le odjadral in po 3-dnevni abstinenci je bilo vse skupaj kar dobra doza…

Spet ta inverzija ob enem zadnjih toplih in sončnih dnevov z napovedanim močnim Z… Še preden sam kaj preveč gruntam, Igor že predlaga Kriško kot optimalno rešitev. In ker je petek, se planira tudi fura z žičnico, tako da bi to lahko skombinirali s prevozom težke opreme.

In se že okoli 12h peljeva na Gozd. Šele med vožnjo gor (varianta je še, da bi najprej poskušala na Gozdu – če uspeva pobrati…) dobiva zagotovilo, da bodo tovor speljali ob 15h. Odločiva se, da greva raje takoj počasi gor in čakava na koči (ob štrukljih in podobnem…), kot da tvegava start na Gozdu, kjer ni nobenega vetra. Odloživa rukzake v žičnično gajbo in počasi gor (no, vsaj jaz, Igor bi itak kar odlaufal gor…).

Greva po levi varianti čez travnata pobočja in na koncu pod zajlo.

Čez dobro uro sva pri koči. Do višine koče je vse bolj mrčasto in se komaj vidi v dolino (inverzija). Pošteno si odpočijeva, preden pride najina roba (15.20).

Takoj na start, kjer piha (4-6) že ves čas večinoma strogo z leve (V) skoraj vzporedno s pobočjem Postaviva in ko veter vsaj malo nakaže bolj od spredaj, potegneva.

Sam speljem bolj krevljasto in zapeljem takoj levo ob greben. Pa ta V (dolinc) kar precej ustavlja in samo curim ob pobočju proti Tolstemu vrhu. Z Igorjem se dogaja podobno. V guncanju in razmetavanju se poskušava prebiti okoli pobočja na V del Tolstega vrha, kjer pa ni nobenega (pričakovanega) dviganja. Tako se boriva ob J pobočju Tolstega še nadaljnje debele pol ure, dokler počasi ne zgubiva toliko, da se preseliva na V rob Gozda in tam še malo drajsava.

Prvi pristane Igor.

Igorjev let

Nekaj za njim po napolnjeni uri pristanem še sam.

Zoranov let

No, vsaj krasen sončen in topel sprehod cca 500 vm sva naredila, če že letenje ni bilo ravno navdušujoče…

Še en popoln jesenski dan je napovedan (inverzija na 1000, malo vetra JV, JZ). In ker smo malo utrujeni po zadnjih H&F, si danes želim predvsem letenja. Igor že včeraj lobira pri Bovčanih za Mangrt, pa niso preveč prepričani, da bo. Ampak jutranji podatki potrdijo odločitev.

Ko me Igor pobere in se usmeriva proti Gorenjski, dobim še romantično obvestilo, da se druga ekipa odpravlja na ponovitev včerajšnjega Šestanovega vrha z razgledi na Kvarner.

Ko pribrziva na Predil, bovška ekipa že nestrpno čaka v kombiju v Logu. Hitro sva po ovinkih dol, da se jim pridruživa (Pežo pa ostane na pristanku).

Jesenske barve in sončne gore so prečudovite, ko se nas 9 stiska v kombiju. Še prehitro smo na parkingu in gor na start.

Piha idealno, le malo potaktiziramo, potem pa Zep prvi potegne. In kmalu nabere nad Mali vrh. In ostali v paniki: Kašca, Cingerle, Peternel,…

pa jaz in Igor. In nazadnje še Lara, ki se je kar zafrkavala s testnim padalom.

Sam nikakor ne morem nabrati v ozkem dviganju spredaj pred Malim vrhom (vrtim preširoko in preveč stran od skal,…) in se zapeljem bolj v desno okoli roba in to je pogreb. Poskušam spet nazaj, pa samo tonem, medtem ko je Igor že nad vrhom in tudi Lara lepo pobira. Pa pobegnem daleč za rob v kotanjo pod cesto (Solnice) pod Skalo (kjer je start Prhodc). Kar matram se in končno najdem steber in potem naslednje debele pol ure vrtim in nabiram in zgubljam in čez 2000 ne pridem.

Ostali medtem jadrajo ob J steni Mangrta, pa tudi tod naokoli – seveda višji (no nekateri so tudi že scurili v Log…). Končno dobim dviganje do 2100 nad greben in se zapeljem nazaj na Mali vrh za Kašco. Pa tu spet ne znam pobrati in tonem … in tonem.

Nizek se odpeljem na Planjo in še tam malo poskušam brez uspeha, potem pa čez, pod Kolovrat, kjer je pa že čutiti dolinc, ki me po eni uri spravi dokončno na tla (na tleh pa skoraj brez vetra).

Zoranov let

Med pospravljanjem po lepem letenju

počasi pristanejo tudi preostali.

Let Kašce

Zepov let

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Super številna družba, fajn let, počitek po 6-ih zaporednih dneh H&F in za povrh zastonj veliko in malo pivo pri medvedku. Jubomdragoplačalpress. Pa še domači jeagermeister pri Ediju in pojedina pri Janiju v Kranjski gori in je dan izkoriščen!

Tomov let

Slike od Kašce so tukaj 

Tukaj je filmček

Tu pa še vizualizacija nekaterih naših letov