Danes na Primorskem več burje kot včeraj, manj grda inverzija okoli 1000. V zgornjem delu SLO bolj JV in se mi zdi, da bi lahko bila Gorenjska (največ termike je napovedano) ali pa Štajerska. Jože je za kasnejši Gozd (ko bo sonce bolj pogrelo…) in tudi Erzo potrdi. Le Breščak in Velkavrh rineta zopet na Zavrh (v kar sploh ne verjamem po zadnjih izkušnjah…).

Skoraj smo že v odhodu okoli 12h, ko ugotovim, da so že vse Karavanke na debelo pokrite z bazo na cca 1400 (nič od Jožetovega sonca, ki bo pogrelo…). Takoj skenslamo Gozd in sedaj je v igri Zavrh (če Dule in Milan potrdita s štarta, kamor že hodita) ali Grmada (v katero verjame Jean…).

Ob 13.30 čakam na Šodru Pojeta in 13.40 Erza. Emil sporoči, da gre na Grmado. Zgodnja pristopnika z Zavrha javita, da je odlično, idealno, mogoče malček močno… Pojeta z Erzom dočakava ob 14h v nizkem štartu ob cesti in gasa gor.

Ko pridemo na start (s še dvema mladcema iz LJU s katerima se srečamo na parkingu), pošteno prbija – ampak res SV po štartu idealno gor.  Milan in Dule z raztegnjenima padaloma že dve uri čakata na umiritve. Cikli umiritve pa so zelo kratki (ampak baje se glede na prej že umirja…).

Jože seveda takoj postavi in ga po dvigu odlifta v višave. Postavi Erzo, ko se prikažeta še Emil in Jean (ker je pod Grmado močno, predvsem pa obtekanje iz S).

Erzo v luft. Hitro za njim Jean. Emil se počasneje pripravlja, jaz še čakam (da ne bi spet zastonj razgrinjal – kot zadnjič, ko je po Pojetovem atraktivnem startu samo še naraščalo ali predvčerajšnjim, ko se je le Erzo vrgel po hribu dol v popolnem brezveterju…). Emil v luft. Ker se vsi v močnem vetru kar vozijo sem in tja pred startom bolj ali manj zunaj nad višino starta, počasi razgrnem tudi sam (čeprav se mi ne zdi, da je veter kaj dosti popustil…).

V primernem trenutku potegnem pod samim robom in tudi mene odlifta. Malo za mano je v luftu tudi Dule in nekaj kasneje še Milan (kasneje pa tudi še oba mladca…).

Zapeljem takoj na levo, kar ven nad barje rinem in dinamika me ves čas po malem dviguje. Do Javorča se samo peljem zunaj v ravni liniji, ves čas malo pod 1000, potem nazaj mimo štarta do Antene, kjer Erzo, in Jean, za njima pa še Emil rinejo že čisto proti Rakitni (tako vsaj izgleda od tu). Obrnem in še enkrat do Javorča in nazaj do starta in potem v zadnjo linijo vse do Podlipske.

Zoranov let

Ko pospravim, takoj dobim dostavo na Šoder. Jean javi, da je pristal malo naprej od mene.

Jeanov let

Emil nekaj za BJjem.

Emilov let

Poje je toplandal

Pojetov let

in se s svojim avtom že pelje na popoldanske obveznosti. Dule na Uradnem pristanku ob svojem avtu.

Duletov let

Poskušamo najti šoferja za Emilov avto, medtem ko se Erzo javi iz Ligojne.

Erzov let

Z LCjem grem pobrat Jeana, Erza in Emila, medtem pa je na tleh tudi Milan.

Milanov let

Na Šodru se poslovimo, saj bo Erzo dostavil Emila do Borovnice, kjer bo potem logistika zaključena…

Super letenje v močnem vetru in dosti bolje, kot sem pričakoval. Lepo izkoriščen jesenski letalni dan, saj smo vsi skupaj in vsak zase nabrali lepo število uživaških km.

Še vizualizacija naših letov:

Danes že ob 9h Erzo zažene paniko, da ga Dule pritiska za čimprejšnji odhod na Lijak. Ko teoretično in praktično preverim situacijo, se mi, ob res slabi inverziji do 1000 (in še gor do 1600) in burji nizko pri tleh Vipavske, izbira res ne zdi za prehvalit, kaj bolj obetavnega pa tudi ne vidim (čeprav v sebi navijam bolj za Čaven).

Ob 11.30 na Železniški Erzo, Breščak, Željko (Wolf – se je po dolgem času pojavil iz letalske anonimnosti, čeprav ne po lastni krivdi…) in jaz čakamo še Velkavrha. Ko pride, se odločimo za dva avta in z Erzom prisedeva k Željku.

V Vipavi močna burja, v Ajdovščini SZ. Pod Lijakom, kjer ne piha nič, smo med prvimi in moramo organizirati še kombi (Aleša).

Na startu piha rahlo gor in počasi postavimo. Prvi gredo v luft in se le s težavo obdržijo. Na štart pride še Redstar.

Od nas prvi Erzo, pa jaz in potem kar nekaj časa mine, da odleti Željko – in še več za Milana in Duleta.

Erzo kmalu navrti na V robu nad rob in se odpelje naprej. Sam pa se dolgo matram do roba in dol in ponovi vajo, preden se le spravim nad rob in z nekaj višine odpeljem naprej. Precej razbutano je vse skupaj (bi rekel Poje) in čeprav na Zmajarski naberem na 1100, se zapeljem le malo naprej, saj burja in tudi SZ (ki mi ga občasno pokaže) tako mešata vse skupaj v kotlu pred Skretom, da mi ni več za naprej – in obrnem.

Prguncam se nazaj nad Lijak, ko se mi napolni ura in potegnem samo še do Danijela in dol na pristanek.

Zoranov let

Skupaj z Duletom in Milanom, ki sta pristala nekaj pred mano,

Duletov let

in Redstarom, ki je bil na tleh nekaj za mano, pospravljamo.

Ko pa pridem do bifeja, Milana in Duleta (s katerima sem nameraval čimprej proti LJU) ni nikjer več. Zmotno mislim, da sta šla kam na kavo, pa se izkaže, da sta že na poti proti LJU…

Erzo dela že tretjo stranico mimo Zmajarske, ko pristane tudi Željko.

Ker Erzo namerava narediti najdaljši današnji let v SLO, organiziramo, da ga počaka Redstar, ki pa ga mora Željko prej še odpeljati gor po avto.

Ko se z Željkom že peljeva proti Vipavi, Erzo pristane pod Sabotinom…

Erzov let

Danes je v teku dneva napovedano poslabšanje, zato se odločim za projekte. Kopica belih pik je zame še med Ivančno in Trebnjami blizu AC in se usmerim tja.

Na izvozu Trebnje Z je že ena, pa piha od zadaj čez, tako da grem na drugo stran AC na naslednjo lokacijo.

Tudi tu ne piha ravno prav, ampak je vsaj čisto šibko. Potegnem in pošteno laufam po travniku, da sem le nekaj malega v luftu.

Zoranov skokec

Ob AC nazaj v smeri LJU in v tole vasico – Korenitka.

Postavim se pod koruzno strnišče in lepo odletim po položnem travniku, saj piha le rahlo z desne.

Zoranov skokec

Skozi vasico nazaj in do AC, kjer je še en travnat hribček.

Rooka moram postaviti poševno na pobočje, saj piha z desne.

Kljub temu ga lepo dobim gor in se odpeljem na koruzno strnišče dol ob AC.

Zoranov skokec