Potem se z Jeanom uskladiva, da tu ni perspektive in se odpeljem na Vrhniko, kjer že Erzo ogreva mašino.

Proti Polhovem Gradcu vsak s svojim avtom. Na Dvoru obrneva proti Topolu (tukaj le piha bolj V, torej iščeva bolj V orientirane novnove starte).

Najprej v grapo na pristanek Osredka2, za katerega pa zaradi višje lege nisva prepričana, da do njega sploh priletiva z Osredka… Zato z avtoma nazaj do križišča in z LCjem gor do Osredka.

Najprej si ogledava V pobočje nad cesto in vidiva rešilni garantirani pristanek spodaj. Po robo in postaviva.

Erzo ob rahlem pihanju z desne od zadaj odleti in pristane spodaj na travnati glavi pod cesto.

Erzov let

Ko postavljam, Erzo že pešači gor po LCja. Še vedno piha z desne, ko potegnem po strmini in odletim in v velikem loku pristanem podobno kot Erzo.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in gor na Topol. Mene že malo baše čas, da piha po hribu dol (SV semkaj od Medvod), pa mi je še lep dodaten izgovor, da mi ni treba. Medtem ko cincam pri LCju, Erzo postavi zgoraj na travnati glavi počez proti V in potegne (z rahlim levim kloferjem) in zapelje proti dolini. In ga kar drži…

Erzov let

 

Erzov Komentar leta: Poje v nemogočih pogojih štarta, snema brcanje vršičkov in s tem prepričuje vse za sabo, kako da je problem, ki ni, če štartaš v normalnih pogojih [18.10.2018 17:01]

Andrej Erznožnik : Absolutni rekord štarta, a se tako napiše Poje? [18.10.2018 16:48]

Andrej Erznožnik : Itak, da me je strah in potem zapiha še rahlo dol. Hočem kar v levo odletet – pristat, pa potem vseeno trznem na smreke, brez problema čez in drži, drži, da ni res in se mi samo še smeji. [18.10.2018 16:59]

Danes napovedano podobno malo V vetra kot včeraj, z nekaj več dežja v Z in JZ delu. Zato se odločim spet za projekte.

Po preverjanju podatkov s terena, je kljub slabši napovedi okoli Cerknice videti kar suho in celo nekaj boječega sončka skozi visoke oblake.

Za Cerknico do Begunj in vija-vaja v Cajnarje. Navigacija me pripelje naokoli tik nad start. Z robo (zaflikani Rook) na vrh travnika. Piha z leve – V. Ker pa je šibko takoj postavim.

V nulci potegnem, lepo speljem in čez pastirja in med drevesi na spodnji travnik.

Zoranov let

Robo pustim reinfuzo in gor po LCja in naprej.

Oster ovinek skozi vas in nad njo parkiram. S padalom v roki na vrh travnika, kjer spet piha (zelo rahlo) od zadaj. Pod bližnjo zgornjo cesto so že drevesa in hiše in potem počez droti, ki so mi nevarno visoki (za mojo višino starta). Ni mi jasno, kako sta Erzo in Jože to preletela (leseni stebri od drotov mi delujejo zelo novi…).

Kljub temu postavim in v nuli potegnem. Ker sem prenizek (ali pa se mi to le zdi?), samo zavijem v desno in pristanem ob pobočju še pred zgornjo cesto.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in naprej.

Strm travnat rob nad položnimi travniki. Sonček se upira v pobočje, da je prav prijetno. Ko pa zlezem na rob, veter pihne direkt vame – torej od zadaj na startu. In to konkretno.

Kljub temu postavim in kramljam z gospodarjem in gospodarico, ki sta me s psom prišla prijazno  pozdravit. Ker ves čas piha od zadaj, se naveličata in poslovita.

Pa se mi zazdi, da malo manj piha od zadaj in potegnem in zalaufam pod rob in pod robom padalo zagrabi in speljem. Nizek se zapeljem nad spodnji travnik in čutim, kako me veter poriva od zadaj, tako da me zanese vse do konca travnika.

Zoranov let

Naslednja postaja je start Zales pred istoimensko vasico. Po izpostavljenem položnem travniku piha konstantno od zadaj, tako da nimam šans…

Zapeljem se čez vas in po kolovozu na tole drugo lokacijo, kjer pa je pobočje pod gozdom malo skrito od vetra. Čudovito pokošen, ravno prav položen travnik, da takoj postavim (pravi šolski teren).

Ko po osončenem pobočju celo rahlo dahne gor, potegnem in lepo speljem do drevesne ožine spodaj. In potem me pospeši veter od zadaj in nese, nese tik nad tlemi do konca travnika.

Zoranov let

Naberem in v LCja.

In ker je dovolj časa še na naslednje štiri lokacije.

Žal pa je povsod podobno kot na predzadnji (Zales). Veter od zadaj po pobočju dol, da o kravah ali konjih, ki se pasejo po pobočjih, kjer je treba odleteti, niti ne govorim…