Padalska jata

Danes dopoldne malo bolje kot včeraj (v LJU sonček, na Primorskem spremenljivo že z dežjem v NG in oblačnostjo v Vipavi, Gorenjska visoko temno pokrita), veter šibak in načelno JZ… Ne bi tvegal z Vipavsko, pa tudi nekega zanimanja ni. Razmišljam o projektih, pa me močvirna dežela nič preveč ne mika.

Odreši me Erzo, ki sporoča, da Velkavrhi že potujejo proti Korenu/Slevici. Sam bi čimprej (še po sončku), vendar bi Erzo (zemeljske zemljemerske obveze), pa tudi Mirko, kasneje… Pa kmalu sporoči 12.30 uro v Horjulu (dežek se približuje…).

Pred Športno Mirko že čaka in Velkavrha v odhajanju na drugo rundo (prvo sta že odletela).

Hitro je tu še Erzo in gor – na zgornji start Koreno (Velkavrha pa sta podaljšala na Slevico). Postavimo (jaz D-klaso s tangicami) v Z, celo SZ, ob trenutkih JZ. Erzo neprepričljivo odleti (ga kar požira), jaz malo za njim.

Laufam dol po travniku in me kar noče vzeti in na vmes še podrajsam po riti (ampak blato je gladko) in sem še na koncu travnika malo v skrbeh, če sploh pridem čez drevje (pošteno se zliva dol ?). Potem gre samo dol do Horjulske joške, kjer me sicer malo butne gor. S 5km/h rinem na Z (smer Vrzdenec), da bi prišel na joško (tu mora delati), pa sem prenizek in se predam (čisto spodaj pri tleh opazim Milana, ki ga je čisto splaknilo – v rotorjih za joško, pove kasneje).

Čeprav sem nizek in gledam že vodnate travnike na tej strani potočka, me na koncu drži in le zrinem do Športne.

Mirko pa po začetnem, bolj uspešnem vrtenju v nekem zrotiranem premetavanju za joško, pristane V od Športne malo za mano.

Matevž prileti do Dobrove.

Erzo se ne ustavi vse do Iga…

 

Medtem ko Milan pobira Matevža in Erza, z Mirkom rešiva Erzov avto in bundo…

 

 

Danes naj bi bilo več JZ in manj sonca in po včerajšnjem vseizpolnjujočem letu se mi danes kar ne da preveč…

Pa zacingljajo SMSji (10.10 Vrhnika-Erzo) in potem še telefoni. Sem že skoraj odločen, da danes pavziram, pa me Igor le zdraži (on sicer navija za Gorenjsko, pa jasno, da danes ne bo včeraj…) in sem hitro v akciji. Zgodnja ura je postavljena, ker se Jožetu mudi nazaj na zemeljsko-nezemeljske obveznosti.

Tako LC odpelje mimo Vrhnike proti Lijaku le naju z Igorjem, medtem ko je prva ekipa (Jože, Erzo, Suša in Tilen) že pred nama. Kljub temu zadržijo kombi/Hermana, da prideva še midva in gor.

Na startu nekaj več vetra kot včeraj, nebo pa precej bolj pokrito. Postavimo in v luft.

Naberem do 900 in standardno proti Zmajarski. Naprej proti Čavnu je že vse zabasano in vrhovi v bazah. Lepo gre gor, da je komaj kaj treba delati. Odpeljem se precej ven pred Skret, še malo drajsam praktično v bazi na 1200 še malo naprej in tam okoli in nazaj. Do Zmajarske in naprej na Lijak (z Erzom tu skupaj vrtiva in nabirava – predvsem on). S 1000 za Erzom čez Danijela (tu nabereva še do 1200) do Škabrijela, kjer pa se začne garanje. Nikakor ne najdem nekega konkretnega dviganja in drajsam naokoli, medtem ko Erzo konkretno pobere in se odpelje naprej za Pojetom na Sabotin. Poskušam sem in tja med J in Z pobočjem, pa nič.

Pride Igor in še skupaj vrtiva in iščeva in končno dobim konkretno dviganje do 1100. Potem se pogumno iz višav zapeljem čez Sočo, pa se TiTo na Sabotinu vedno hitreje dviguje. Vidim še Erza in Jožefa vsa nizka pod Sabotinom in pobegnem nazaj. Škabrijel, Danijel in v lepem dviganju nad Lijak. Pride Igor za mano in sprašuje, če greva še enkrat na Čaven. Seveda takoj potegneva naprej. Baze so sedaj višje, nad grebenom, od Skreta naprej pa tudi več vetra. Obrnem pri Skretu in nazaj.

Čez Lijak še enkrat v curjenju mimo Danijela nizko do Škabrijela in obrnem nazaj. Ker Igor, Jožef in Erzo tudi že rinejo na Škabrijel, porinem nizek pod Lijak. Najprej že hočem na pristanek, pa se odločim (da ne bom na tleh predolgo čakal na ostale), da se poskušam pobrati in mi počasi to tudi uspe.

Potem pa so vsi pred mano že na pristanku.

 

Jaz pa še počasi vrtim nad pristankom, da sem končno tudi sam na tleh.

 

Ko z Igorjem peljeva nazaj, pa se vse razjasni in Vipavska se koplje v soncu. In tako naprej do LJU…

Po skoraj mesecu mojega neletenja, se danes obeta nekaj lepšega vremena. Tudi otoplilo se je občutno (po informacijah tukaj živečih) in povsod vse teče. Pa še deževalo / snežilo je včeraj, tako da na Lijaku pričakujemo blato in napovedan šibek veter in si v bistvu ne obetamo kaj dosti.

Na Železniški se nas zbere za Erzov avto (Erzo, Klemen, Pojetov in jaz); ostale Erzo preusmeri na mimo vozeče (Pirš z ekipo pobere Mega), Igor pa se združi z Mojco in Damijanom. Mi poberemo le Jeana na Uncu.

Na koncu se vsi dobimo na Lijaku, čeprav so bile ideje tudi o Kovku (ampak na konci zmaga demokracija – šoferji zapeljejo tja, kamor hočejo oni…).

Na startu več vetra kot ga je bilo za pričakovati in hitro v zrak (blata tudi ni bilo pričakovanega in tudi gužve ni bilo kaj posebne).

Po štartu se kar ne uspem zbasati v kokon in medtem naberem do 1200 (očitno mi gre bolje, če se med letenjem ukvarjam s čim drugim, ne z letenjem). Usmerim se za ostalimi proti Škabrijelu in si domišljam kam vse bom odletel s to lepo začetno višino. Pa takoj po Danijelu scurim kot kanta pred Škabrijel, tako da se le še rešujem nazaj.

Na Lijaku spet lepo naberem in naprej do Zmajarske in pred Čaven in gre vse samo gor. Naokoli so že lepe bazice in vozim bolj zunaj. Pojma nimam, kje je kdo od naših. Naprej na Kovk,  s katerega se odpeljem s 1100 kar naprej na Nanos in vse drži in gre gor (kar občuten J vzdolž Nanosa) in sem že med bazami. Na Anteni se s 1600 obrnem nazaj in se nad bazami in v slalomu med meglicami (prekrasno !!!)  pripeljem do Table. Še nikoli tako ležerno in s tako višino, ne da bi sploh karkoli popravljal. Tu grem precej ven, da se izognem eni resno gosti bazi. In potem s 40+ samo direkt na Kovk. Priklopim nad startom in gre spet samo gor vse do Predmeje.

Nazaj sprva guncajoče in počasi do Hublja, potem pa spet v višave in še drugič čez na Nanos. Zdaj sem (smo) malo nižji, pa vendar se spet brez popravljanja zapeljem do pod Anteno. Sonce je že nizko, vendar gre nazaj še vedno brez popravljanja (vendar sedaj pod bazami). Kovk priklopim pod Podrto in potem spet gor. Z Igorjem sem na Nanosu preveril, da rabim 4 stranice za lep rezultat, zato rinem mimo Hublja dokler mi instrument ne pokaže 100tke. Še malo potegnem (da bo ziher…) in potem v mraku nazaj čez Ajdovščino z ušesi dol na pristanek.

Klemen me že med pospravljanjem pride iskat z Erzovim avtom.

 

Igor pristane malo za mano.

 

S Klemnom že v temi greva še po Jožeta, ki je pod zlivajočim zrakom v glajdu pod Kovkom rinil dokler je šlo (do hiš nad Ajdovščino…), da je odglajdal debelo 100tko.

 

Mega se je držal bolj ravnice med Lijakom in Gorico.

Megov Komentar leta

Tom Pavlič : Mal opisa k letu ne bi škodilo: kaj je to prelet ali curaža? [8.3.2018 14:31]

 

Erzo pa je po začetnih raziskavah proti Brdom potegnil do Nanosa in čez proti Divači.

 

In ker je Jean moral pod Jenkovo na svoje predavanje, je tudi zaključil bolj na hitro (z Jožetom sva seveda krepko zamudila…)

 

Nepričakovana moja 2. 100tka in prekrasen nepozaben letalni dan. Še nikoli nisem tako ležerno vozil med in nad oblački.

 

Še vizualizacija:

Erzo že včeraj pozno ponoči pošilja SMSje o današnjih pričakovanih presežnikih na Lijaku (se bo letelo na Buzet čez Kras…). Sam si že zagotovi sedež pri Jasni.

Zjutraj že navsezgodaj letijo SMSji naprej, saj je treba iti čimprej. Še Kolar in Štus se pojavita po dolgem času in ob srečanju na Uncu pobereta še Jeana. Mega se priključi Erzu pri Jasni, Sašo in mene pa pobere ob 10.30 pred mojim Hoferjem Igor. In vsi odgasiramo dol.

Mimo Vipave, kjer na Kovku piha 14/18 burje, ki kar noče ugasniti (čeprav bi po napovedi morala burja že od 10h upadati).

Na pristanku se dobimo in s Hermanom gor v naraščajočo padalsko gnečo (danes bo večina ParaSLO tukaj).

Kar nekaj časa taktiziramo in čakamo (tudi, da bi burja upadla, pa postaja na Kovku ne popusti). Končno prvi le zajadrajo in poberejo. Potem pa panika in v luft.

Takoj po startu na V rob in z lepim dviganjem naberem do 1300. Dogajanje je kar pomladansko. Potem pa naprej do Zmajarske, kjer popravim in se v dviganjih odpeljem naprej do Kuclja, kjer poberem do 1400. Od Skreta naprej je bilo še bolj razgibano in kar splakuje čez greben nad dolino (SZ ?). Zaradi lepe višine se domišljavo odpeljem naprej, pa me hitro splakne na višino roba in na Polici pri Modrasovcu sem že pod robom. Potem se na Polici začnem boriti za preživetje in namesto, da bi obrnil, rinem naprej do roba, saj pričakujem SV, ki mi bo spet pomagal gor. Pa me samo še odplakne dol v Lokavec na moj standardni pristanek.

Tudi Saša je že pristala in jo Igor spodbuja, naj gre še enkrat gor.

Kolar R. je tudi že na pristanku.

Sam izkoristim obilico časa, ki ga bom še imel in si podaljšam komande (kar smo zadnjič na Buzetu ugotovili, da je treba narediti…).

Potem s štopom v Ajdovščino, kjer najprej zmrzujem pred nabito polno slaščičarno in se potem podhlajen prestavim v Pivnico. Saša medtem odleti še drugič.

Pristane Mega.

Pa Erzo, ki se spet javi s Sabotinskega polja.

Erzov Komentar leta:Najlaže je letet na zihr: najprej sem še cincal, kdaj obrnem po Sabotinu, potem sploh nisem in curaža mi je bila nekje pri Dobrovem zagotovljena. Potem dost nizka pobiranja in zadovoljstvo je toliko večje.
/ali veste, da je Solkansko polje ob Soči višje kot uradni pristanek pod Lijakom?/ [11.2.2018 22:29]

In počasi so vsi na tleh.

Med zadnjimi Igor.

Še vizualizacija naših letov

Ko prideta Igor in Saša po mene, podaljšamo v AvioPub, kjer si priborimo prostor še za ostale, da se potem še kar nekaj časa naslajamo nad užitki današnjega letenja (in seveda nad hrano in pijačo).

Zjutraj Erzo začne priganjati (in na palec=ARSO predlaga Buzet). Z Igorjem potem zadevo preštudirava in sva si enotna, da je to edino realno upanje (na Lijaku bo po vseh napovedih dež dokaj hitro…).

Igor v LCja pri mojem Hoferju, ob 10.30 midva k Erzu na Železniški in okoli 11h vsi trije k Megu na Uncu. In gasa dol. Rabič med potjo odsvetuje (v Buzetu že vse ¾ pokrito), mi pa vztrajamo.

In na startu lepo piha in celo sonček sije (čeprav okoli vse pokrito). Takoj v luft: Erzo, Zoran, Mega in Igor.

Vztrajam pred startom in počasi nabiram skupaj z Megom in pririnem skoraj do 1000. Igor in Erzo nekje nizko pri grebenu. Mega se odpelje pod bazo ven nad dolino, jaz pa proti Raspadalici. Hitro zgubljam in z dvema popravkoma tik nad grebenom pririnem v popolni črnini do Raspadalice. Samo obrnem in v počasni curaži nazaj do pod Zavoj.

Tu se le spajsam nad greben, in še na Z konec grebena nad Perce, kjer jadrata Erzo (ki je bil še malo prej v višavah čez 1200) in Igor.

Mega toplanda in reši logistiko.

Erzo v curaži pod grebenom malo naprej od železniške postaje Buzet in ven čez glavno cesto desno od Buzeta na pristanek.

Erzov Komentar leta:Kakšen timing! In ker sem zmeraj bolj pozabljiv, pozabljiv, pozabljiv, želim si pa zmeraj bolj leteti, leteti, leteti, pozabim bundo. Tako se na štartu zmislimo zimsko underwear kolekcijo, ki zgleda tako, da je ena vreča za padalo na hrbtu in ena na prsih pod zgornjim edinim reklcom (glej sliko). Sicer pa gremo na neko napoved sončne luknje v Istri. Potem je sončno v Kozini in pa zabasano proti Buzetu, po telefonu pa nas potolaži še Rabič, da zapira in ne bo nič. Vztrajamo v nameri, na startu zaprto, toda ko vzletimo se nebo razpre! Vse črno levo in desno, po sredini pa plavina, ki naredi dve bazi. Sčasoma se zapre nazaj in ob pristajanju začenja dež. In zdaj, ko se peljemo skoz Kubed ščije. [9.2.2018 14:23]

Igor je nižji in pristaja v blatu malo pred Buzetom.

Sam pa tudi potegnem dokler gre. In gre do glavne ceste pri krožišču pod Hribom.

V kapljanju pospravimo in že je Mega z Igorjem pri naju z Erzom.

Ko pridemo čez mejo, proti Kubedu že na polno vliva. V Aviopubu pa še zaključno druženje ob jedači in pijači…

Vizualizacija naših današnjih letov: