Padalska jata

Dopoldan uliva na polno, okoli poldneva pa se začne boljšati, burja in SV še vedno močna. Malo provociram Jeana, pa ne trza.

Ob 15h pa mi pošlje SMS, da Erzo sklicuje Grmado za 15.30. Seveda ob napovedani uri ne morem do tja in se napovem za mogoče kasneje.

Ko se odpeljem iz LJU, pa zvem, da se od bal (kjer piha (pre)močan S) prestavljajo na Zavrh.

Še pred njimi sem na Šodru. K Erzu, ki je z Žanom, še Emil in Sašo in jaz. Zgoraj v vasi kar piha.

Na štartu tudi kar močno (5-7/10,2) vendar piha direkt gor. Emil ne pomišlja in za njim vsi postavimo. Le Sašo še malo cinca.

V luft Emil (ki gre direkt ven in potem v močnem požiranju komaj kaj naprej proti levi – torej je zunaj res močan S), pa Erzo, Jean in jaz. In nekaj za nami še Sašo.

Mene lepo dvigne pred startom in takoj grem počez na Trebelnik in sem že nad grebenom. Na dinamiki kar drži in skoraj ni treba zavrteti. Na Javorču še malo naprej in ven, dokler drži, potem obrnemo in nazaj do starta. Na Trebelniku še naberem(o) in do Antene in kolikor kdo še naprej. Sam obrnem pri Anteni in sedaj niže, kot prvo rundo do Javorča in čez Vrhniko do pod Hribe.

Ostali trije gredo še enkrat do Antene še nižje in potem dokler gre: Emil in Erzo skoraj do BJja.

Jean pristane na fuzbal placu.

Sašo pa (po drajsanju sem in tja do starta in nazaj) pod Javorčem .

Dosti več, kot je bilo za pričakovati od dneva.

Danes V, SV in JV in popoldne napovedane plohe in nevihte. Najprej se z Jeanom in Megom uskladimo za Zavrh, ko pa ob 13h odhajam iz LJU, tu vse črno. Takoj spremenimo cilj v Planinsko Grmado, kjer je še kakšna krpica modrine.

Skozi Vrhniko rahlo prši, tako da nisem v dvomih. Pri balah prestopim k Megu in k Jeanu (ki z bližajočim dnevom odločitve postaja je vedno bolj raztresen 🙂 …) in gor.

Na startu piha kar znosno, vendar v sunkih in vsi pričakujemo veliko vetra z leve, saj drevesa na momente pošteno zaziba in zašumijo. Predvsem pa nas ustavljajo temne baze, ki se nabirajo naokoli. Pa še malo pomodrujemo o težkih življenjskih problemih in svetovnih nazorih in urica mine. Medtem se skoraj zjasni, še malo počakamo, da se nam veter ne zdi več tako močan in potem v zrak: Jean (kot vedno sonda – pa saj je on domačin in najbolj ve…), jaz in Mega.

Jean se samo zapelje ven in v dviganju na levo in potem mu gre vedno bolj gor. Ko je blizu 1600 se samo odpelje s 60+ nazaj.

Midva z Megom sva pred startom preverila, da so na Kovku še vedno sunki 18m/s SV, zato ne bova rinila v smeri Nanosa…

Jadrava na močnem V sem in tja in sploh ni treba zares zavrteti, saj gre res samo gor. Potem proti Grčarevcu pa nazaj, pa na Stari grad in nazaj, ko oba neodvisno nameravava po dobri urici pristati. Pa vidiva Emila, ki ravno starta in se seveda nasloniva na pobočje in gre spet gor. Še nekaj časa jadramo sem in tja, potem se zdi, da je vetra vedno več in z Megom se zapeljeva čez Planinsko polje do AC, da bi šlo počasi dol. Mega res zgubi dovolj višine, da se samo še zapelje nazaj na pristanek.

Meni pa kar noče dol. Na koncu potegnem ušesa (da še to sprobam na Mentorju 5) in se po slabih dveh urah zapeljem na pristanek.

Med pospravljanjem Jean javi, da je pristal v Razdrtem in da je že dobil ekspresni prevoz do Postojne…

 

Kmalu za nama pristane tudi Emil.

Zapeljem ju do Jeana (ki je medtem že doma), ki ju potem zapelje gor po avtomobila. Jaz pa vesel domov skozi nevihto, ki me pričaka na Vrhniki…

 

 

 

Danes bi pa že moral spet nekam iti, da se neham tresti. Dopoldansko usklajevanje ne prinese nič skupne akcije, zato se odločim da grem kar sam na Gorenjsko (manj Z, Gozd ves dan J, Ambrož in Krvavec J, JZ, še ob 14h vse modro in brez oblačka).

Ustavim se pod Ambrotom na praznem parkingu. Občasno kar potegne in Ambro ravno obrne na SZ, na vrhu pa ves čas strogi Z. To mi ni preveč všeč in potegnem do Gozda.

Tu vzleta in pristaja množica Poljakov. Ker bolj ali manj curijo, nekaj časa cincam, ali sploh iti gor. Pa zraven mene zaparkira Erzo, ki je tudi ravno prišel izpod Ambrota (z enako ugotovitvijo). Naložim se k njemu in gor.

Erzo nima namena čakati in kar postavi med Poljake in odleti v šibkem vetru. Meni se zdi premalo vetra, oblaki pa vedno bolj pokrivajo, zato vseeno tudi postavim. Erzo se najprej matra pred startom v neki nulci, potem se zapelje na V in izgine.

Potegnem še jaz, se malo matram zunaj pred startom (kot je svetoval Jure), pa vse skupaj nič. Vidim, da se je Erzo rešil na V robu in zapeljem tja. Pa sem tako nizek, da že drajsam krošnje in se samo še zapeljem na pristanek, kamor komaj pridrajsam (vmesno dviganje na slemenu me je rešilo pred prezgodnjim pristankom pri cesti).

Ko pospravljam, vidim, da je Erzo že na Kriški.

Počasi prihajajo tudi lokalci (Meri, Igor,…). Najprej nameravam samo gor po Erzov avto, pa me »prepričajo«, da bo po 17h sigurno spet vse držalo (kot predvčerajšnjim). Naložim še svoje padalo in gor.

Sprva vetra malo, občasno (ko se zadaj bolj nabijejo temni oblaki) pa kar potegne. Čakamo in modrujemo kdaj bo… Ko se ura že nagne krepko čez 17h, počasi postavimo (še vedno razmišljam, če bi kar Erzov avto dol odpeljal..), saj baje zdaj bo. Ciril prvi potegne in najprej zacuri, potem se iz nižav reši nekje Z na desni in pride nad start. Potegnem še sam, grem takoj na desno, pa mi nič ne rata in počasi curim. Ko spet poskušam proti levi sem spet prenizek in se po dodatni borbi na slemenu odpeljem še v drugo na pristanek.

Ampak naslednji so pa kar ostali nad grebenom in potem še dolgo veselo letkali sem in tja…

Torej je po 17h res bilo Ok. Samo ne za mene :-).

Ko pospravim, se Erzo javi iz Radovljice z zagotovljenim prevozom do Seničnega.

Spravim mu avto dol do Bajda in gasa v LJU…

Igor že od včeraj iz Bohinja navija za Vogel. In ker se strinjam z njegovimi argumenti in že dolgo nisem bil v Bohinju, sem zelo za. Ob večernem usklajevanju (pUnČkA, Mega) ni pretiranega letalskega navdušenja ostalih. Je pa neletalsko zanimanje za izlet in kopanje v Bohinju (Alenka) in je odločeno.

Ob 8h iz LJU do jezera, kjer se dobiva na kavi z Sašo in Igorjem. Že vse jutro piha na Voglu J in smo malo skeptični in začnemo mencati. Pa hkrati ugotovimo, da je Vogel obrnil na SV in da gredo domačini (Blaž,…) že na gondolo.

Panika in ob 11h smo mi trije tudi že na gondoli. Na sedežnici še piha V, ko pridemo na start pa že obrača na J. Začnemo postavljati kar na J start ob vlečnici, kjer že dva startujeta. Na glavnem startu je množica padalcev, ki pa se že počasi selijo k nam.

Postavimo in v luft Saša, Zoran in Igor.

Ker vidim, da vsi, ki so okoli Storeča, bolj ali manj curijo, zavijem na desno pod Zavitar, kjer jih je tudi že nekaj. Najprej se matramo ob pobočju kar nekaj časa, potem Saša, ki je nizka, najde bolj zunaj steber in začne nabirati. Ostali se zakadimo tja in zavrtimo. Saša ima počasi zadosti in se odpelje čez jezero in kmalu pristane.

 

Sašini komentarji leta:

Ostali počasi naberemo nad vrhove s tendenco proti JZ (Šija). Trije so dovolj visoko in se vržejo čez greben na J stran Bohinjcev. Sam sem že na 2300, ko se Igor, nekoliko nižji, tudi usmeri čez. Pa ga začne močno požirati, tako da že pred grebenom obrne in se odpelje nazaj proti Storeču. Sam sem sprva potegnil za njim, pa me videno takoj obrne in še malo vrtim nad planoto.

Potem se domišljavo zapeljem čez jezero na Pršivec, v prepričanju, da bom brez problemov nabral. Pridem cca 100m pod vrh, ne da bi mi enkrat samkrat pisknilo. Tudi ob pobočju ne najdem nič. Počasi grem v smeri Vogarja (bogato nad robom), pa nikjer, kjer so običajno granate v višave, ne najdem nič. Bluzim sem in tja in sem že na višini Vogarja. Vidim, da je spodaj Igor na pol pobočja pod startom, pa se zagrizeno bori in grebe za vsak m. Tako, kot on počasi nabira, jaz svojo (prej bogato) višino zapravljam. Kmalu sva na isti višini.

Ko je ura napolnjena, me počasi mineva (večina ostalih tod okoli tudi bolj curi, pa tu spodaj je tudi vročina vedno močnejša) in se predam (ne verjamem, da bo kaj drugače) in počasi zapeljem na pristanek.

Zoranovi komentarji leta:

• Igor : Nov nov? [08.07.2017 19:11]
• 2.Zoran Gaborovič : Ja. V bistvu res. Prvič startal na J [08.07.2017 20:05]

 

Ko pospravim, s Sašo najprej rešiva Igorjev avto izpod Vogla. Potem se s Sašo in Alenko že kopamo, ko Igor še vedno drajsa na (skoraj) isti višini pod Vogarjem!!!

In potem dočaka, da začne delati in končno nabere in se odpelje čez Krstenico proti Triglavu. Medtem spodaj opazujemo, kako vse naokoli ekspresno nakuhava. Ko se vse bolj pokriva in proti Bledu že kaže dež in se razni padalci in tandemi pospešeno (z ušesi) spuščajo na pristanek, pristane tudi Igor, ki je bil prvikrat na Triglavu.

Igorjev komentar pri Cimermanovem letu naslednji dan : Ura levo desno desno levo je vseeno ura. Včerajšnji prvi Triglav pa je bil tako mamljiv, da sem raje stisnil zobe kot rit pod karfiolam. Točno na Triglavu me je začelo škropiti in sem ga imel ves čas za hrbtom do pristanka. Celo pred pristankom kar konkretne kaplje. 20 minut po pristanku, ko sem ravno pospravil se je ulilo na polno čez celo jezero in dolino. Zato sem pa danes malo prej obrnil, čeprav je bilo bistveno boljše kot včeraj. Lp [09.07.2017 19:21]

 

Tik zatem, ko pospravi nastane vesoljni potop in množica kopalcev beži pod kakršnokoli streho, v avtomobile,…

Čez pol ure pa že v sončku pri Kramarju jemo in pijemo…

 

Še vizualizacija letov: