Padalska jata

Zjutraj se prvi oglasi Erzo za akcijo (»za resno letenje«, projekt 1000+ novihnovih je zaključil včeraj !). Potem se že usklajujeva z Igorjem (ob 11h bom zemeljsko sproščen v LJU) in potem še Jean.

Ob 11h poberem Igorja pri Hoferju, na Železniški na Vrhniki presedeva k Erzu in gasa do Ravbarkomande po Jeana. Kovk je že obrnil na J (4/6,5), ampak glede na napoved jačanja se odločimo za Lijak. Herman nas počaka (prvo rundo je že odpeljal) in gor. Predhodnikov ni več, piha pa že kar konkretno.

Takoj postavimo in v presledkih v luft: Jeana odlifta direkt nad start, potem se Igor končno enkrat povalja po startu (da nisem samo jaz tisti), tako da sem drugi jaz, pa Igor in potem še Erzo.

Samo odpeljemo se v levo in mene hitro dvigne nad greben in potem samo naprej do Zmajarske (edino močno in zanešeno vrtenje do 1200) in na Čaven (do Skreta je čutiti J, JV), kjer še enkrat malo poberem, potem pa samo naprej ekspresno z JZ, Z v rit mimo Kuclja (tu mi pokaže tudi 88) do Modrasovca ves čas v rahlem dviganju. S 1300 od Police čez bolj ven pred Hubelj (že v 2/3 me začne spet dvigovati) in potem obrnjen proti J zunaj samo drsim do Podrte.

Jean pred startom na Kovku obrne in nizek pelje počasi nazaj proti Hublju. Jaz  na 1100 bolj zunaj komaj zlezem malo nazaj (8, 10) in ko do mene pride Igor, mislim, da greva čez na Nanos in obrnem proti Vipavi (v resnici ven proti dolini, pa drsim v smeri Plazu (Igor pa obrne nazaj nabrat še nekaj km do Hublja).

Že pred vipavskim Gradom me začne spet dvigovati in spet zunaj nad višino grebena s 35 do 45 do Lovske. Tu obrnem in spet izmenično s 4,6,8,13,15 po polžje lezem nazaj proti Gradiški, dokler ne pride Jean. Hitro se uskladiva, da greva čez na Razdrto in že ekspresno dvigneva na Hieronimu. Hitrosti so že 60+ Z in ko pri Anteni obrnem nazaj v veter, lepo drsim rikverc proti Razdrtemu. Obrnem in z vetrom 75, 85 (enkrat vidim tudi cifro 90) čez Razdrto direkt proti Hraščam.

Nad izbranim travnikom obrnem, pa me samo rikverca nazaj na rob travnika nad šavje, tako da hitro še enkrat obrnem in na naslednjem travniku v rikverc pristanem na sredini.

Zoranov let

Jean odfrli mimo mene in pristane na drugi strani lokalne ceste.

Jeanov let

Ko odnesem padalo s sluzastega travnika v zavetje, pridrvi še Igor in se v visečem stanju počasi spusti po liftu dol k Jeanu (ravno je malo spustil veter…).

Igorjev let

Erzo javi, da je pristal v Vipavi

Erzov let

in čaka na dostavo svojega avta ispod Lijaka.

Pospravimo in v gostilno Bolk Bar čakat Erza…

Danes napovedan najboljši dan tega tedna: jasno z JZ (žal veliko, z višino pa še več). Že včeraj smo rekli, da gremo zgodaj, še predno JZ ojača.

Ob 9.15 se pri mojem Hoferju naloži Igor in med potjo se prijavi še Mirko (da prelufta padalo po dolgem času). Erzo mora iti na projekte, Megu je prezgodaj, drugih ni…

Na Železniški se preloživa k Mirku in gasa (skoraj znotraj hitrostnih omejitev) pod Lijak. Herman že čaka in ker smo zgodnji, le nas tri zapelje na start.

Na startu ob 10.30 že lepo piha (dinamika), zato takoj začnemo postavljati. Mirko je po dolgi pavzi malo nervozen, vendar gre kljub temu prvi v luft in takoj lepo zajadra. Igor malo za njim, jaz pa še nekaj minut motovilim z dodatno elektroniko (ki jo na koncu ugasnem), da pride še druga runda (Konrad, Micko in Čebulj).

Ob pobočju na levo gre kar samo gor. Okoli V roba še malo matrarije (piha močan JV), potem pa gre samo še počasi naprej in gor mimo Vojašnice in Zmajarske nad Skret. Igorja je za Skretom precej splaknilo in se nizek vrača pobirat, jaz pa z višino okoli 1000 naprej (Mirko je tu še dosti višji – 1200, in obrača nazaj). Veter preklopi na JZ, vendar gre še vedno počasi gor v vedno močnejši JZ … in z vedno večjo hitrostjo naprej (pri Kuclju mi pokaže celo 72 !). Do police pred Modrasovcem pridem s 1200, ves čas bolj zunaj in kljub močnemu vetru precej umirjeno.

In ker sem sam, na V robu pri skalah obrnem nazaj (le zakaj ??) in se ustavim. Pokaže mi -15, -10, +5, 0. Poskušam malo bolj ob pobočje, pa postane bolj živahno in gre le po polžje naprej. Ob tem pa  zgubljam in sem hitro pod polico. Ker vidim, da nazaj riniti nima več smisla (kot, da je prejle pa imelo…), odpeljem ven z mislijo, da bi le z vetrom podaljšal proti Kovku. V tem trenutku zagledam visoko gori Konrada, ki se veselo (ekspresno) pelje čez proti Kovku. Poskušam najti neko dviganje, pa sem že prenizek in me samo splakuje dol proti Lokavcu, kjer pristanem na standardnem travniku.

Zoranov let

Konrad pa kmalu po postaji javi, da je okoli Kovka res VELIKO vetra (9,5/14 JZ). Ker ga je tudi pri meni na tleh kar nekaj, še skoraj uro handlam.

Mirko medtem po uspešnem letu zadovoljen pristane pod Lijakom pri avtu.

Mirkov let

Igor pa oddela km nazaj na Lijak in šele v drugi rundi potegne v nepovratno špuro mimo Kuclja in mimo mene do Kovka in dol k Anji.

Igorjev let

Mirko pride po mene in pri Anji počakava, da ostali zložijo in se pridružijo.

Že dolgo nismo zares jadrali in danes bo ta dan (je že včeraj zvečer nakazal Igor). Napoved kaže sonce v Vipavski z upadanjem burje. Z Igorjem se hitro uskladiva. Erzo z žalostjo objavi neudeležbo, tudi Mega ne more. Jean najprej ni preveč za stvar, potem se napali.

Ob 10.30 poberem Igorja na Brezovici, Jeana na Ravbarkomandi in v Vipavsko. Malo še razmišljamo o morebitnem Čavnu, pa je Samo brez kombija in najbrž so še zameti, tako da smo hitro pod Lijakom. Še Herman se obrne, da nas 3 zamudnike dodatno naloži in gor.

Na startu že lepo piha (JV,J) in kar nekaj jih že čaka na sonde. Počasi se pripravljamo (Sandi je Mentorja3 že zacelil in ga seveda moram preizkusiti) in medtem prvi že štartajo. Ko še Kante odleti in lepo zajadra, se splošne priprave drastično pospešijo. V luft Igor, jaz in Jean.

Na V robu kmalu naberem do 900 in počasi naprej proti Zmajarski. Igor je nabral več in tudi Jean me že višji prehiti, medtem ko se pajsam ob grebenu pri vojašnici (malo gledam, kje sem zadnjič »šel po gobe«). Najprej se matram okoli Zmajarske, pa nikakor ne morem zadovoljivo pobrati (ozka in balončkasta dviganja), potem z 1000 odpeljem za Igorjem in Jeanom proti Skretu, pa tudi tu na nobeni strani raza ne uspem najti nič uporabnega. Ko sem že precej pod Skretom, odpeljem nazaj na Zmajarsko, tu naberem in se zapeljem do Lijaka.

Potipam malo proti Danijelu in nazaj in še enkrat na Zmajarsko. Tu se pridružim v krasno dviganje do 1300 in na Čaven. Za Čavnom pridem spet pod rob in naprej do Kuclja. Naprej od Kuclja me preveč ustavlja in samo zgubljam, zato nazaj do Skreta, na Zmajarsko (spet lepo naberem čez 1300) in na Lijak in čez Danijel do Škabrijela. Tu se samo naslonim na V pobočje in nazaj v veter do Danijela, kjer se v protivetru komaj zvlečem okoli roba in s 400 pridem v stene Lijaka. Pa spet krasna dviganja, tako da sem hitro nad startom in še enkrat do Zmajarske. Še zadnjič naberem in se odpeljem ven nad dolino in v loku nazaj na pristanek.

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano.

Igorjev let

Jean, ki je med letenjem pridno fotkal,

javi da je potegnil do NG.

Jeanov let

Še vizualizacija naših letov

Ko z Igorjem pospraviva, tudi Jean pride s štopom. In potem (po degustaciji Kupljenikove slanine) proti domu. Prvi zaresni let v 2018.

Uki že navsezgodaj začne lobirati za akcijo. Napoveduje sonce in modrino nad Istro in tudi burje (ki je sicer napovedana na Primorskem) naj bi tam ne bilo dosti, oziroma jo bo termika premagala, tako da bo Buzet prava izbira. Sam nimam časa preverjati zaradi zemeljskih obveznosti in sem takoj na obratih. Pa tudi Erzo. In seveda se takšnim obetom tudi Mega ne more upreti.

Ob 10.30 sem na Železniški, kjer čakam, da se Erzo in Uki vrneta z nakupov. Potem pa k Erzu in gasa po Mega na Unec in dol.

Že pred Koprom se nam začnejo porajati dvomi (žal Rabiča ne moremo dobiti), vendar rinemo naprej, obljubljenemu cilju naproti. Že v Movražu kaže, da smo opleli (burja polaga šibje po pobočju), na Zavoju pa trakci in klobasa vodoravno dol (da tudi iz avta ne stopimo).

Samo potegnemo naprej do Mluna. Na startu komaj kaj piha, pa še to z leve (S, SZ).

Erzo takoj z lahko opremo v luft in se zapelje dol.

Jaz pa imam kar dva asistenta, ki mi postavljata Rooka. Kar nekajkrat dvignem poševno v levo, dokler le nekako ne speljem čez rob. In se zapeljem dol do Erza.

Zoranov let