Padalska jata

Danes spet lep dan. Podobno kot včeraj z malo več S in malo slabšo sondažo. Pa gremo spet na Lijak.

Igorja poberem ob 10.15 na Brezovici, Mega na Uncu (Jean je najprej za, potem se izkaže, da smo prezgodnji, Jožetu tudi ne znese).

Pod Lijakom ravno še ujamemo prvo rundo Hermana za gor. Piha malo več kot včeraj. Vseeno skoraj pol ure tacamo sem in tja po blatu (malo manj ga je, kot včeraj) in modrujemo/taktiziramo v raznih kombinacijah (medtem pripelje Herman še dve rundi). Končno se prvi odločijo, potegnejo in ostanejo v luftu. Megu v prvo ne rata, tako da odletim pred njim, nekaj za nama še Igor (med ostalimi).

Pri Oknu iz prve dobim lepo dviganje, ki se ga držim do 1200 (priključi se tudi Mega) in potem za Megom, ki dosti nižji odgasira proti Zmajarski. Najprej mu sledim, potem kmalu pobere nekaj več in porine naprej na Čaven.

Dviganja so sunkovita in ozka. Matram se nad in tudi pod višino Skreta na V robu in nikakor ne morem dovolj pobrati. Medtem je tukaj že nekaj ostalih. Dvakrat se vračam v kotanjo proti Zmajarski in spet poberem in končno pridem tik pod rob nad Skretom. Tudi Igor je že tu. Malo zavrtiva skupaj, potem on lepo pobere v višave, jaz pa spet padem ven. Še enkrat poskušam proti Zmajarski, pa ne dobim uporabnega dviganja vse do Zmajarske, tako da potem kar podaljšam naprej proti Lijaku. Tu še naberem do 1000 in čez na Danijela, kjer pa ne ujamem nič lepega, zato se zapeljem nazaj na Lijak z lepo višino, ki pa jo pred startom zapravim in se potem počasi rešujem na V robu.

Ko se rešim, spet naprej do Zmajarske, pa nazaj na Lijak in na Danijela, kjer vsaj malo povrtim (in se srečam z Igorjem, ki se vrača s Škabrijela), potem pa se odpeljem na pristanek (imam kar dovolj).

Zoranov let

Tudi pod razno ni bilo tako fajn, kot včeraj. Mega javi, da je scuril v Grgar.

Megov let

Igor pa je še kar nekaj časa v zraku, da na koncu že skoraj v temi pristane malo pred kampom.

Igorjev let

Še vizualizacija

Dolgo, predolgo se je vleklo to slabo vreme. 14 dni je mimo, kar sem bil v luftu in danes grem… kamorkoli. Napovedan lep dan s šibkim S vetrom in močno inverzijo med 800 in 1100. Ker sem željan letenja, je jasno kam: na Lijak, saj Kovk ne pade v sunkih pod 8, dostop na Čaven pa je itak zasnežen. Igor je za, drugih kandidatov ni.

Ob 10.45 se preložim pri njegovem Hoferju in gasa. Pod Lijakom padalcev že več kot za drugi Hermanov kombi (prvega je ravno odpeljal gor). Igor pokliče Sama in med čakanjem si še naštela zic. Tudi Samov kombi je skoraj poln, ko pride čez 15min.

Na startu piha malo gor, še več pa z JV strani. Je precej blatno od zadnjih dni in čeprav pazim, kje tacam, je kmalu usran rukzak, sedež, koncertina in padalo (da o čevljih ne govorim). Postavimo in kar čakamo, da bi začelo bolje pihati (eni že scurijo, nekaj redkih pa se pošteno matra, da speljejo nad greben).

Potem potegne Igor in hkrati z njim tudi jaz. Rinem na V rob, kjer se najprej skoraj brezupno matram, potem mi le gre počasi po m gor. Igor se že zdi zgubljen v podnu, pa le pride ves nizek bliže k meni na V rob in se počasi reši. Vedno bolje mi gre in ko naberem na 1300 se odpeljem za Igorjem proti Zmajarski. Tu je on že pošteno višji in potegne naprej, jaz pa spet počasi naberem na 1300 in naprej v kotanjo pred Skretom, kjer pa najdem krasno dviganje in gre gor, gor… do 1800 (še nikoli tako visoko tukaj naokoli). Više je SZ in dosti bolj umirjeno kot na začetku nad Lijakom.

Zapeljem naprej čez Čaven in Kucelj do Modrasovca in vsake toliko pod bazo zavrtim in naberem še nekaj več. Fantastični pogledi na osvetljene in zasneženih Julijce in Kamniške Alpe. Nad Modrasovcem pa je ena večja baza, kjer zvrtim kar na 2100 (skoraj pod bazo). Igor gre zadaj čez hoste nazaj, jaz pa iz teh višav gledam še dve bazi naprej nad Ajdovščino in si rečem: kdaj, če ne danes… S SZ v hrbet peljem kar ven nad dolino pod tisti bazi, pa mi kar uhajata. Ko pridem pod prvo, sem že skoraj nad Planino na 1600. Komaj popiska in nič dviganja.

Ko rinem naprej ekspresno zgubim še 300m. Sedaj pa že čutim kontra veter, vzhodnik od Nanosa sem, ki me začne vedno bolj ustavljati. Najprej verjamem, da bom pristal v Podnanosu, … no vsaj pri strelišču, pa grem samo dol in vedno počasneje naprej. Ko vidim, da mi moj standardni pristanek ni usojen, obrnem v levo proti Anji in z nekaj več hitrosti prilezem čez AC, potem pa sem skoraj ustavim. Za moment mi vario pokaže tudi -8km/h (!). Po liftu dol v SV veter na uradni pristanek pri Anji, kjer na tleh pošteno vleče burja.

Zoranov let

Hitro zmečem robo skupaj (Kovk javlja 6/8,8 SV), dobim štop do Fame (Anja ob ponedeljkih zaprta), kjer se malo ogrejem s kuhančkom, dokler ne pride Igor.

Igorjev let

Še vizualizacija najinih letov:

Danes naj bi dopoldne še bilo malo boljše vreme, čeprav z veliko Z.

Greva z Alenko na sprehod po snegu na Sv.Ano in seveda spodaj na parkingu naložim (»za kondicijo«) še projektno robo.

Na Ani megličasto, kakšnih 15cm svežega snega in malo vetra, ki pa piha idealno gor (Slivnica javlja 15/22,6 m/s JZ !!).

Po ogledovanju turističnih znamenitosti mi je že pošteno hladno in se mi skoraj ne da odpirati rukzaka. Pa se na koncu vendarle odločim.

Alenka mi razgrne padalo v sneg, medtem ko se vtaknem v tangice. Deklica na nedeljskem družinskem sprehodu sprašuje starše, kaj bo zdaj naredil ta gospod in če bo padel po hribu dol…

Potegnem in padalo obstane nad mano, da se moram kar pomatrati, da porinem naprej in se odlepim od tal.

Zavijugam v desno do Podpeči in čez Ljubljanico in nazaj na letališče.

Zoranov let

V zraku, čeprav hladnem, sem pa le bil.