Padalska jata

Danes napovedan super dan z blagim JZ in lepo termiko. Jean že zjutraj sporoči za velike plane nekaterih (Bodlaj &Co. Lijak-Julijci…). Njemu časovno ne znese in je za kaj bolj lokalnega, jaz pa se (še 🙂  ) ne čutim za kaj takega. In ker je treba čim prej, ostaneva z Igorjem sama. Gorenjska – Krvavec, pa do kamor bo šlo.

Kar problem je priti na pristanek pod Ambrotom zaradi nepričakovanih obvozov. Ko parkirava vsak svoj avto, se zraven zaparkirajo še SG-čani: Bojan Gaberšek z atanom (=fotrom), Matic L. in še en. Seveda se naložimo v LCja, saj je ideja celo za na vrh. Bojan ima namen sicer samo lokalno (tako pravi), ampak ko mu vržemo kost (mogoče pa domov…), se vidi, da jo kar zagrabi. Vidimo, da se na Ambrožu kar matrajo nekateri dokaj nizko, zato samo potegnemo naprej. Prav na vrhu Krvavca pa je čisti V, zato se ustavimo pri hotelu.

Bojan gre takoj pod hotel in odleti.

 

Midva z Igorjem i Matic pa h kapelici. Štartamo: jaz, Igor in Matic. Z Igorjem kmalu nabereva nad 2000 in čez Kokro. Jaz direkt čez Javorov vrh, Igor čez Potoško. Do Kriške potem »klasika« – občasno močna dviganja.

Na Kriški potem nabereva in naprej (jaz cca 100m nižji) na Dobrčo. Igor priklopi precej višji, jaz se že vidim, da bom scuril, pa se po dolgem matranju le spajsam. Oba kar nekak časa nabirava do vrha Dobrče, potem Igor kmalu nabere v višave in gre naprej v Begunjščico.

Ostanem sam in se matram. Vsaj 4x ponovim vajo do 100m čez  vrh in spet curaža, dokler le ne naberem na 2200 in se kar po sredi pred Begunjščico odpeljem proti Stolu. Za Petrom dobim steber in do vrha Stola in naprej čez Vajnež in Belščico do Golice (občasna močna dviganja, vendar nič strašnega, ves čas nad grebeni).

Tu nekje vidim Igorja in Matica, ki se že vračata, saj je naprej proti Dovški Babi baje dosti bolj razgonjeno. Obrnem tudi sam in začnemo riniti proti Belščici. Goni nas in V (kje je zdaj ta JZ popoldne ????)  ustavlja, da komaj lezemo naprej. Nekje nad Belsko planino (Pl.Svečica) že kar razmišljam, da bo treba pristati (na Pustem rovtu ali nazaj dol v Planino pod Golico), saj ven na Jesenice ne bom zrinil… Goni me (nas) kot že dolgo ne, ampak na koncu le zrinem okoli Vajneža. Ko poskušam zvedeti, kje sta Igor in Matic (ne vidim ju več), ugotovim, da je postaja prazna. Še malo rinem počasi naprej v močan V (od tod naprej je bilo tega gonjenja konec, pove kasneje Igor in se je dalo pri Stolu spet krasno pobrati za naprej na Dobrčo), potem odstopim in se zapeljem ven nad ravnino in pristanem ob stari cesti pri Lescah.

Zoranovi Komentarji leta

• Matic Lausegger : Zoran hvala še tukaj za prevoz na štart.In družbo v zraku 🙂 [18.05.2017 22:21]
• 2.Jože Iskra : Verjetno en najlepših, Zoran pa nič ne napiše. A je še kar za šankom od veselja? [18.05.2017 22:24]
• 3.Igor : To je še več, kot sva rekla-Od Jesenic naprej in še nekaj nazaj. O super liniji za na Potoško, fenomenalnem pobiranju pod Dobrčo, samostojni izbiri linije za na Stol in hudem borbanju, nazaj grede, z vsemi bombami in še vedno prevladojočim JV pod Vajnežom pa itak samo-svaka čast! [18.05.2017 22:59]

 

Še dobro na tla ne stopim, ko mi že SMSja Luka Kremžarjev s čestitkami in nepričakovano ponudbo, da me pride iskat !!! Vesel in hvala Luku – in Mateji (ki je odobrila to akcijo 🙂 ).

Še predno pospravim, je pri meni in kmalu sva pod Krvavcem. Tu pristajajo Uki, Mega in Manca, ki so kasneje prišli na Ambrota in odpeljali »klasiko«.

Kmalu pristane tudi Igor.

 

Pa tudi Matic je malo prej kar na Ambrožu pristal.

 

Še vizualizacija naših letov:

 

 

 

Uki me zapelje do hotela po LCja.

In potem še malo druženja pod Jenkovo, kjer poteka skupščina ZPLS.

Za današnjo letenje je Boris že zvečer organiziral najprej šoferja, potem še kombi. Zjutraj je v LJU vreme sicer neobetavno, ampak smo optimistični.

Pri Rutarju se ob 9h uri naložimo Igor, Boris, Slak in jaz in šofer Matjaž da gasa (dobesedno). Od MB naprej je že sonček in skozi mrč se že vidijo bazice.

Na startu smo prvi, piha pa kar močno. Med pripravami že prihajajo ostali in kmalu je štart preplavljen. Pridejo tudi Jean, Nevidni, Pirš in Erzo in se tudi začnejo pripravljati. Po Jasninem nasvetu počakamo, da gredo v zrak lokalci.

Ko prvi poberejo, navalimo še ostali. Naša četvorica je nekje v 2/3: Boris, Slak, jaz in Igor. Gneče v zraku ni in tipamo, kje bi dobili pravo dviganje. Luka in Boris sta dokaj hitro dovolj visoko, da se odpeljeta čez, z Igorjem ostajava okoli starta in nikakor ne moreva nabrati dovolj višine.

Skoraj uro drajsava in iščeva, sva že skoraj edina in že obupujeva. Takrat enkrat med zadnjimi starta tudi Mojca Piškova. Ko se z Igorjem praktično že predajava, nepričakovano dobim lepo dviganje do 1800, ki me že zapelje na J stran in direkt proti ZJZ . Kmalu se oglasi Igor, da je tudi on nabral in je za mano. Najprej nekaj časa le nekaj trzajev, generalno pa grem dol. Potem zagledam dokaj nizko Mojčinega Artika in ko pridem v dviganje zavrtim, ona pa pod mano. Dviganje je vedno močnejše in lepše in Mojca je kmalu nad mano. Ko zapusti steber, jaz še malo povrtim do 1900, potem pa za njo.

Pelje v smeri Krapinskih pod grdo črnino in močno zgublja, medtem, ko sem jaz precej višji tik pod črnino in me kar skrbi. Pa tudi malo ne piskne in pri Krapinskih že v popolni temi oblakov z Mojco skupaj vrtiva na bornih 800. Veter naju zanaša naprej proti Tuheljskim, s tem, da Mojca po cm nabira, jaz pa sem kar na isti višini. To traja cca 20min. Mojca je vedno višja in vedno lepše ji gre gor in odleti naprej skupaj z Igorjem, ki me preleti v višavah.

Jaz se še nekaj časa matram, na koncu že skoraj drajsam na travniku pri bazenu Tuheljskih toplic.

Zoranovi Komentarji:

• Aleš Pirš : Vcasih je treba kar dolg bozat da ti da tak dolet:) [17.05.2017 15:55]
• 2.Igor : Ob upoštevanju popolnoma neupravičenega in neutemeljenega mobinga, odlično! [17.05.2017 18:13]
• 3.Stane Bajt : Res odlično. 🙂 Super, da nisi obupal na Ivki in super, da si super odletel. [17.05.2017 18:21]

Ko pospravim, je naš šofer Matjaž že pri meni in čez Sotlo na Bizeljsko po ostale. Boris je malo naprej od Dobruške vasi.

 

Igor nekaj pred njo.

Slak pa se javi  blizu Trebnjega.

Ko pobereva Borisa, se javi še Mojca.

Brez problema jo naložimo, saj imamo obilico prostora, potem gremo še po Igorja in na koncu prisede v Trebnjem tudi Luka.

V Ljubljani Igor dostavi Mojco na železniško, saj jo čaka še dolga pot po svoj avto na Ivanščico…

Še vizualizacija letov

 

 

 

Že včeraj, po Vanjevem pogrebu, smo rekli, da moramo pa danes kaj lepega odleteti. Napovedan SV, v V SLO in na Primorskem močnejši.

Erzo lobira za Žusem (kar pa se mi zdi kar tvegano zame in se bojim, da glede na nižino štarta, močan SV in svoje izkušnje s tem startom, ne morem pričakovati dosti lepega letenja…). Z Igorjem pa razmišljava celo o Posočju. Še Gemona se pojavi kot ideja… Ampak dopoldanska ura teče in vse bolj oddaljene lokacije odpadajo. Erzo vztraja na Žusmu. Jean se odloči za lokalno Grmado…

Z Igorjem pa se na koncu odločiva za Čaven (če ne bo preveč SV…). Še Delux se prijavi (Špela nas lahko spravi na start in reši avto, potem bo šla po svoje) in smo zmenjeni pod Lokavcem. Ko z Igorjem ob 12.30 že peljeva iz LJU, se oglasi še Slak in tudi njega naloživa v LCja…

Vetra je ves čas veliko in v Podnanosu se nam Čaven zdi že pod vprašajem. Lijak je bolj ziher in Boris se seveda strinja in se takoj odpelje z Lokavca.

Pod Lijakom se mi trije preložimo v Dusterja in gor. Špela nas pospremi na start (ki je skoraj prazen), počaka, da postavimo in potem po svoje.

Mi pa hitro v luft: jaz, Boris, Luka in Igor.

In potem imam 3 ure lepega delovnega jadranja do Skreta in nazaj do Danijela. Luka je kmalu čez 2200 in se pelje še čez dolino in nazaj in kot prvi pristane na uradnem.

Nekaj za njim pristane Igor.

Jaz pa še enkrat do Zmajarske in nazaj na Danijela in potem vrtim in čakam, da bodo 3 ure naredile cin . Pa me na Lijaku tako lepo drži (da ne govorim o spodbujanju s pristanka 🙂 ), da po treh napolnjenih urah še kar naberem na 1300, se odpeljem do AC in potem po sredi doline proti Ajdovščini – dokler gre. In gre do Potoč.

Igor in Luka počakata na uradnem, da pristane še Boris.

Potem pa pridejo po mene in vsi skupaj gasa naprej proti LJU…

Glede na napoved najprej danes sploh ne nameravam nikamor, pa mi navsezgodaj zapiska Erzov SMS v smislu: 9.30 Vrhnika. Treba zgodaj, da bo kaj… In sem na obratih. Bi že zamujal, pa prestavi uro na 10.00 in potrdi Slivnico.

Na Železniški pUnČkA in Erzo. Povsod še modro nebo s kakšno belo kepico. Igor se zaradi vremenske nesigurnosti odloči za padalsko-kolesarsko varianto pod Lijak (kaj bo bolj ziher…). Jean se ne javlja. Drugih ni. K  Erzu. Na Uncu poberemo še Mega in na benzni Cerknica še Kolarja.

Na startu piha idealno, okoli se že delajo baze z ekspresno naglico. pUnČkA se odloči, da ne bo šla v luft. Erzo že postavi spodaj na platojčku (piha Z), Robert takoj za njim. V luft in kmalu je Erzo že visoko nad startom (1500) in se odpelje proti Blokam. Robert za njim še višji, že malo skozi bazo. Z Megom najprej že postavljava, potem oceniva, da vseeno vse skupaj prehitro narašča in ne bo več varno kam odleteti. Za dol se vreči ali lokalno drajsanje pa ni nobenemu.

In se s pUnČkO preselimo v kočo. Čez nekaj časa pripešačijo h koči Bodlaj, Simič, Manojlovič (on pa direkt na start). Ko vidijo nas, tudi zacincajo.

Erzo javi, da je pristal.

Gremo na start, kjer odletava Manojlovič, pripravi se še Nejc, Jernej odstopi in bo šel dol pešaka, mi pa mu odpeljemo padalo v dolino. Kolar potrdi, da je priletel v Dane.

Robertu zapeljemo avto v Novo vas, se poslovimo in po Erza na Velike Bloke.

Ker pa je še zgodaj, bi šli še kam leteti. Emil z Razdrihom je že skoraj na Socerbu. Na Uncu se pUnČkA dokončno odloči, da bo odpeljala Erzov avto na Vrhniko (= ne gre naprej z nami), mi trije pa z Megovim avtom gasa na Socerb.

Hitro smo na startu in v luft: Erzo, Mega in jaz. Pridružimo se Emilu in Sašotu in veselo drajsamo na sončku in lepi termiki.

Ko se že bliža polna ura, Mega pristane pri avtu, jaz pa se odpeljem čez grad do viadukta in pristanem v Ospu

blizu skupaj z Emilom

in Sašom.

Ko pospravim, se spravim na bližnje češnje, medtem ko pristaja tukaj tudi Erzo.

Jean pa je bil incognito na Lovrencu in Strmci.

Igor pa je izbral letenje – s Kuka…

Danes naj bi bil dober letalni dan (vsaj v primeri s predhodnimi) in že včeraj Igor napoveduje za danes resno letenje. Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti moram odkloniti udeležbo na Kalniku (Erzo in Nevidni), pa tudi na Slivnici, na katero že pred poldnevom planirata Jože in Pirš.

Ko pa dobim od Igorja sms z žalostno novico, me vse mine…

Ko je več kot pol dneva že mimo, pa se vseeno slišiva z Igorjem, da je treba iti nekam odletet: zaradi samega sebe… in za njega, ki mu to ne bo več dano…

Presedem k Igorju in v Vipavsko, ki se počasi čisti. Še pri Anji se sprašujeva, ali na Lijak, Vremščico ali gor na Kovk. In se zapeljeva gor.

Na startu sva edina padalca in en zmajar. Piha idealno. Še je precej pokrito.

Kmalu sva v luftu.

In potem zame več kot tri ure jadranja, kot ga še nisem doživel (in ga najbrž tudi nikoli več ne bom). Ves čas mislim na Vanjo. Da ga ni tukaj in ga nikoli več ne bo z nami… In vsi moji problemi z bolečinami v kolenih,… s težavami v podjetju, … z našimi medsebojnimi odnosi, ki si jih kompliciramo,…  z vsakodnevnimi skrbmi, … se mi zdijo nepomembni v primeri z dejstvom, da živim in sem in lahko zdajle jadram…

Še nikoli, od moje nesreče dalje, nisem jadral tako sproščeno, s takšno lahnostjo, ne da bi razmišljal, kaj bom naredil v naslednjem trenutku… Popolnoma prepuščen zraku in vetrovom. In še nikoli nisem videl toliko raznih ptičev, ki bi mi kazali, kam naj zapeljem…

Igor je pristal po uri in pol pri Anji

in s pomočjo Sama rešil avto, jaz pa sem se odpeljal čez Nanos dokler je šlo.

In kar samo je šlo do Hrašč…