Padalska jata

Za spremembo namesto popoldanskega letenja 🙂

 

Danes sva si z Igorjem hitro enotna: gremo na Krvavec, pa popoldan, da bo bolj mirno. JZ dopoldan ni tako močan, kot je napovedan, se pa malo zabaše zadaj za Karavankami proti Avstriji. Jean je najprej za, Mega zaradi zemeljskih obveznosti v dvomih in na koncu še Jean odpove udeležbo.

Tako smo ob 14.30 pod Ambrotom Saša, Igor in jaz. Naložimo se v LCja in vzamemo še padalca, ki bi se rad pošlepal kamorkoli gor. Med potjo se odločamo kam.

Pri hotelu gremo na oglede in ker piha kar dovolj in ker krave ležijo niže na pobočju, ostanemo kar tukaj (sicer bi šli na vrh Krvavca). Med tem, ko mi trije postavljamo, Igor iz logističnih razlogov odpelje LCja sončit na Plažo in je spet pri nas, ko smo že skoraj pripravljeni.

Prvi v luft štopar, potem odlifta mene, pa Saša in Igor.

Najprej sem že pod Zg.postajo in iščem in begam naokoli, medtem ko Saša veselo vrti v višini hotela. Potem le dobim lepo dviganje in vse steče. Saša se zapelje na Ambroža in potem počasi na pristanek.

Nad Z robom ujamem res krasno dviganje, s katerim pridem čez 2300 do baze in potem samo direkt na Javorov vrh, medtem ko tudi že Igor prihaja za mano. Naprej na Zaplato in Storžič… Še nikoli nisem tako na izi peljal to špuro. Občasno malo zavrtim in popravim višino, večinoma sem nad 1800 (tudi nad 2000).

Na koncu Kriške obrnem na okoli 1800 in do Storžiča, kjer naberem do 2200, še enkrat na Zaplati do 2200 in potem direkt na Krvavec (prvič suvereno priletel čez). Na Z robu spet naberem pod bazo do 2200 in zapeljem proti Kalškemu. Pa malo naprej od Zvoha ugotovim, da mi pokaže tudi 55 in seveda cviknem, kako bo nazaj. Pa itak je že okoli 2000 vse mrčasto in Grintavec in Kočna sta v bazi… in že peljem nazaj.

V začetku gre res malo bolj počasi, potem normalno. Saša javlja po postaji, da ravno rešuje LCja in to brez tehnološke podpore zagotovljene in zaračunane sedežnice, ki so jo kar ustavili pred napovedanim časom…

Čez Kriško se zapeljem še malo v smeri Kamniškega vrha in Kamnika, pa spet obrnem in res v močnem Z pririnem nazaj na Ambrota. Igor je tudi že nazaj nad Štefanjo. Še malo sem in tja in nabiram, dokler se Igor ne zapelje na pristanek.

Sam pa sem na tleh malo za njim.

Moj najlepši let do Kriške in nazaj. Višina je zakon 🙂 .

Še vizualizacija

 

 

Potem pa še zaključno druženje Pod Lipo, kjer edini kelner ne uspe izpolniti strankam želje, ki jih sprejema. Ker sploh ne zmore vsega, kar se od njega pričakuje, si pomagamo tudi sami. Še Igor se vključi in postane Le Chef (ugaslega) sladolednega bara…

Čeprav je napovedan lep dan s šibkim JZ, Z vetrom in krasnim gradientom (nad 1500), ni nekega prevelikega zanimanja. Jean se odloči za Strmico, mene pa bolj mika Krvavec. Le pUnČkA pokaže zanimanje kljub splošni kritiki trenutnega in pričakovanega stanja. Jaz sicer navijam za vrh Krvavca ali pa vsaj Hotel (z LCjem, potem pa bomo že kako…), pa pUnČkA kategorično zavrne vse moje kombinacije in pristane edino na Ambrotovo Zg.Poseko.

Pred odhodom okoli 14h še ugotovi, da sta Igor in Saša (očitno že nazaj s prekratkega dopusta) že v zraku krvavških strmin in da je glede na njuno stanje vprašljivo, če ima sploh smisel iti… Saša se res samo zapelje na pristanek

in mi pove, da ni nobenega pravega vetra, da pa Igor kar vztraja okoli Ambroža.

Ob 15h sva na pristanku in pUnČkA zapelje gor. Parkirava sama, potem pa se jih kar nekaj vsuje (Prevko s tandemom, ostali…). Na startu piha kar lepo gor z občasnimi prekinitvami. Trije (tudi Igor) jadrajo malo nad Poseko. Postavimo takoj in midva odletiva predzadnja.

Kot običajno okoli starta ne morem nabrati. Vidim pa Igorja in še dva, ki veselo vrtijo dežurca nad Apnom. In grem tja in zavrtim in tudi jaz poberem, medtem ko so oni z lepo višino že proti Krvavcu. pUnČkA je seveda pobrala in se tudi zapelje proti Krvavcu.

Čez nekaj časa sem tudi jaz malo pod zg.postajo gondole in se pridružim Igorju v iskanju in vrtenju. Naslednjo uro vrtiva/vrtimo na Z robu in nad smučišči s padalci, ki startujejo pod Hotelom. Enkrat vmes javi pUnČkA, da ima dosti in je pristala spodaj. Igor poskuša proti Kalškemu, pa mu zmanjka in se hitro ves nizek vrne na Z rob. Sam naberem celo do 2000 do ene redkih bazic, ampak za kam odpeljati kar nimam motiva (si želim v Kalškega, ampak po videnem ne s to višino) in raje uživam tu naokoli.

Po debeli uri imam počasi dovolj in se počasi odpeljem do Adergasa in pristanem po 1 3/4h.

Igor pristane nekaj za mano po 4 urah vztrajanja.

 

Malo za nama pa še Habibi, ki naju draži z opisi razgledov okoli Kočne.

pUnČkA je medtem rešila svoj avto in nam pomaha v slovo…

Še vizualizacija letov

Je Jean za danes razmišljal o Sorici in me že včeraj dražil, pa sva si potem zjutraj premislila (sploh ko je bila povsod koprena in visoka oblačnost…). Pihal je pa že zgodaj J na Slivnici in seveda gremo tja.

11.15 Železniška. Na Vrhniko pride še Planinšek, ki nas odpelje s postankom na Uncu (kombinacija z Jeanom in spustom avta , ki se izjalovi…) do Cerknice. Tu se naloži še Jean in gor.

Na startu skoraj nič vetra (čeprav že J,JZ, na trenutke še V in Z). Počasi postavimo in ko le malo več pihne gor, v luft: jaz, pa Jean, Erzo in Planinšek.

Ozki in močni stebri, sploh, dokler ne pridem nad vrh. Pobiram do 1600 in padam ven in ponovi vajo…

Erzo kmalu pobere čez 2000 in se odpelje na Bloke (kasneje ga vidim že skoraj na tleh, pa se reši…). Tudi Jean je kmalu čez 2000 in poskuša sem in tja, brez pravega cilja (pove kasneje). Navijam tudi skupaj z Janezom, ki je začel bolj zunaj nad Cerkniškim poljem. Ko nabere čez 2100, se odpelje proti Rakitni. Potem z Jeanom navijem do ene od (redkih) baz na 2000, pa je tudi tik pod bazo vse razgonjeno. Jean se odpelje proti Ložu (Križna gora), pa pride ves nizek nazaj.

Jaz pa medtem še kar iščem višino, da bi se zapeljal nazaj proti Borovnici. Planinšek javlja, da je pristal v Borovnici pri Zabočevem.

z nekaj slikcami tukaj

Sam pa sem s pridobljenimi in izgubljenimi višinami vedno nižji in ko imam po 1 ½ ure vsega dovolj, se zapeljem s 1600 nazaj, kao proti Borovnici) – v resnici pa v poden pri Bezuljaku, saj ves čas tudi piskne nič…

Jean toplanda ravno ko pride Emil, ki pa zdrži v zraku okoli Slivnice le pol ure.

Erzo pa se je v višavah peljal do Primoža in nazaj na Slivnico in zaključil v drugo nekje pri Igu.

Jean pripelje dol Janezov avto in me pobere in jaz mu ga potem dostavim na Vrhniko.

Še vizualizacija

Po nepotrebnem nezadovoljen z letenjem, saj sem bil debelo uro in pol v luftu, jadral, bil na 2000…

Uki že navsezgodaj navija – za Čaven. Še dopust si je zrihtal in potem priganja (ali pa je mogoče Erzo zadaj??). Baje pa je idejni pobudnik za Čaven Mega…  Štus se je prijavil že včeraj, pa mu je 10h prezgodaj, pa še močna burja ga odvrača (navija za Smuk ?). Jeanu se kar ne da (bo šel kasneje na Grmado)…

Ob 10h na Železniški že čaka Uki. Še Erzo pride in z LCjem do Logatca, kjer se preložimo k Megu in gasa od zadaj (gužva na AC). Danes se bo letelo v Julijce…

Erzo ugotovi, da je pozabil instrumente in začne peti žalostinke. Najprej mu s težkim srcem ponudi vario Mega (ima dva). Potem Erzo naskoči po telefonu Sama, ki že kurbla kombi za našo furo (Erzo ni povsem zadovoljen z njegovimi odgovori). Potem se spomnimo na Valiča in Erzo naskoči (tel.) še njega – in dobi potrditev za audija. In smo že v Ajdovščini na 777, kjer Erzo izpuli inštrument in kokpit (in še skoraj rezervno padalo) Banotu, ko se dotični prepozno zave, da bo Erzo z instrumentom nekam odletel in je vprašanje, kdaj ga bo spet videl…

Samo pri Anji naloži še Kraševce (Rajka in Primoža Sila, pa Bojana), nas v Ajdovščini in Vidmarja s klientom v Lokavcu. Na startu čudoviti razgledi, le burjica piha preveč  (? Kovk le 5/9 SV), tako, da začnemo posedati.

Čez kakšno uro za momente usahne in celo termika dahne od J, ampak mi še čakamo, da pride Štus z zapaljenim Jeanom (teoretično Grmada ni več v igri) in Alešem (Rozmanom).

Ko malo prej pripelje padalec zelo visoko z Lijaka, kar rine v burjo na Kovku. Ko ga splakne z grebena v hoste nad Ajdovščino izgine v neki jasici in seveda obvestimo 113, ki gredo v akcijo…

Počasi se le začnemo basati po startu sem in tja med V in J. Mega se po dveh poskusih na V (ko ga zvrtinčeno padalo skoraj potegne čez rob) prestavi na J: odleti Uki, Erzo, pa Jean, pa Mega, pa po drugem poskusu iz sedečega položaja še jaz, pa …

Prvi štirje so nabrali kar pred startom do 2000 in čez (Uki je šel še malo naprej pred plato), jaz poskušam levo od starta, pa je nekaj gor, nekaj dol. Primož se zapelje ven pred pomol in se od tam katapultira v višave in čez dolino proti Krasu. Jaz za njim pred pomol, kamor mi je pokazal in že zacurim, ko le zataknem žilo in se odpeljem na 2100. Ravno toliko sem se zamudil, da ne vidim več nobenega od naših (Razen Erza, ki se še višji pelje kar nazaj proti Golakom. V tiste gmajne si seveda ne upam (kljub 2100) in se zapeljem standardno proti Z nad grebenom. Visoko, kot še nikoli, gre dole gore (občasna močna dviganja). Še nad Kasarno naberem do 2000 in se mi zdi, da vidim proti Čepovanskemu robu eno padalo zelenkaste barve (Jean?), ampak tja si sam za prvič pač ne upam. Namen imam počakati Štusa (še zadnji od naših s ciljem proti Tolminu). Pa ga ne dočakam (in tudi sploh ne vidim – kar ni nič posebnega), saj je tudi kar počez zapeljal proti Čepovanu…

Tako samevam za Lijakom, grem še malo proti startu in potem nazaj na Čaven. Čeprav sem visok, je na momente tu gori čisto pomladansko. Razočaran, ker se nisem ojunačil za nazaj, se najprej namenim le v Ajdovščino (do avta), na Modrasovcu pa spet lepo (močno in razrukano) dela, da se kar odpeljem čez dolino. Sploh se preveč ne trudim, le ob grebenu se bom malo zapeljal in potem dol.

Pa me kar drži in dvigne in sem spet bogato nad grebenom. S 1200 se odpeljem s Kovka v Vipavo (da bo vsaj nekaj km več), pa za Plazom kar drži (že konkreten Z od Gorice sem) in sem spet na 1500 in se samo peljem naprej. Je pa vedno bolj rodeo, čeprav sem bogato nad grebenom. Narobe ocenim, da velika vetrnica kaže Z (v smeri Nanosa se mi vrti v levo – to v resnici pomeni, da piha V, saj veter vedno vrti lopatice te vetrnice iz smeri iz katere piha – v DESNO). Pa me z lepih 1500 pred Hieronimom spravi čelni V veter (z 10km  naprej) skoraj pod greben in ni šans, da pridem okoli Antene na Postojnsko.

Zato obrnem in nazaj (spet veliko gore dole). Pri Tabli še zadnjič naberem do 1500 in se čez Vrhpolje odpeljem na pobočje Kovka (prenizek, da bi priklopil) in na gričkih pred Ajdovščino obrnem in se zapeljem nazaj k Anji.

Ves čas sem poslušal Rajka, kako je letel po Krasu sem in tja in sploh ni hotel na tla, ko sta se Bojan in Primož že zdavnaj prizemljila…

Še Rajkov filmček dogajanja

Med pospravljanjem javi Mega, da je pristal v Tolminu in že štopa za Gorico.

Uki nekaj prej pri Mostu na Soči.

Jean in Štus sta se nekaj nazaj dogovarjala kam naj se v Tolminu obrneta in Štus se je odločil za J Bohinjce (in ga med pospravljanjem lepo vidim na LiveTrackingu). Aleš je drajsal Čaven do Lijaka in nazaj in me po koordinaciji pride iskati na pristanek. Greva še na Čaven po Štusov avto, medtem ko Mega s štopom in Uki z avtobusom prihajata v NG. Aleš gre domov, jaz pa po Ukija in Mega.

Medtem se v (brez)skrbi za svoj avto javi Štus iz Bohinjske Bistrice, kjer je pristal.

Mirno se lahko usmeri v štop proti LJU, saj mu bomo dostavili avto na Vrhniko. Tudi Erzo pristane v Bohinju.

Ko se že peljem iz Logatca proti LJU, se oglasi še Jean, ki je potegnil mimo Krna do Krasjega vrha in nazaj do Čepovanske doline…

 

 

Pa še vizualizacija