Padalska jata

Burja na Primorskem… In zjutraj še kar močna. Ko se prvič slišiva z Jeanom, predlaga Dane (ali Primoža). Ko se usklajujeva z drugimi in zbirava info od znalcev, veter že precej upade. Tako spet obvelja klasika za take razmere: Grmada ali Zavrh. In ker je proti Uncu vedno večja gužva na AC, obvelja Zavrh.

Na šodru me pričaka malo po 14h Jean, midva pa Erza, Mega zamuja na veliko. In gremo kar sami gor.

Na startu najprej šibko, med takojšnjim postavljanjem pa pojača na idealno. Mega skensla udeležbo, mi pa v luft: Jean, Erzo in jaz.

Jean začne hitro vrteti v višave, Erzo najprej malo grebensko proti Anteni.

Sam pa tudi najdem lepo dviganje čez 1500. Jean je vsaj 200m vetrov višji in že poskuša nazaj, pa se vrne. To me ustavi, da ne zarinem nazaj. On pa sedaj spet lepo navija in se počasi oddaljuje nazaj, medtem ko jaz čez 1550 ne pridem in kar jadram nad startom sem in tja in iščem… in začnem zgubljati.

Medtem pobere tudi Erzo blizu mene (bolj zadaj) sam pa bolj spredaj spet najdem lepo dviganje do 1600. Erzo celo malo nižji kar vrti nazaj, jaz si nazaj ne upam in hočem nabrati še več. Toliko časa iščem in ne najdem nič višjega, da vso lepo višino postopoma izgubim… In potem je bolj ali manj klasika do Vrhnike, čez Hribi v Podlipsko (no, vsaj malo dlje kot običajno…).

Erzo se kmalu pojavi na OLC – pride do Hruševja.

O Jeanu pa ne duha ne sluha, dokler OLC ne pove, da je pristal v Lipici !!

Pa še vizualizacija

 

Kljub svojemu lepemu enournemu letu nezadovoljen saj,  kdaj si bom pa upal nazaj, če si danes nisem upal ?!

Ko si začnem ogledovati kam danes (še vedno V, JV), me pokliče Uki, da je že vse zmenjeno: Smuk, 10.40 Rutar.

Zberemo se Erzo z Megom, Uki, Tomaž (Toplak) in jaz. Po rahli koordinaciji se vsi zbašemo k Ukiju in dol. Med potjo zaslišujemo Tomaža (predvsem Erzo) o detajlih leta Smuk-Tolmin (in po prenočitvi v Gabrjah še delno nazaj…).

Ob prihodu na startu piha idealno, mogoče celo bolj močno, kot je običajno. Takoj začnemo postavljati in ko postavimo veter seveda ugasne. Na momente le pihne in takrat odletimo: Tomaž, Erzo, jaz, Mega in Uki.

Po rahlem iskanju sem in tja (le Toplak in Erzo takoj zavrtita v glavno dviganje) smo vsi v lepem dviganju in kmalu naberemo do 1500 in še čez. Prva se odpeljeta nazaj Tomaž in Erzo, nekaj za njima še midva z Megom (ga poskušam slediti). Uki je še nekaj pobiral in zgubljal bolj zunaj in zaostal…

Prvo pobiranje pri Uršnih selih do 1700 mi Mega lepo pokaže in usmeri, drugo pred Dolenjskimi gre do 2000 v bazo in kakšne 3-4 minute v njej so kar dolge in nervozne (Mega, ki se je malo pred mano potopil v njo, sicer pravi, da je že naprej…).

Ko pridem iz baze je res daleč spredaj nad Dolenjskimi. Tu sva prehitela ostale, ki so nekaj nižji za nama (tudi Uki je že tam). Mega poskuša proti Pogorelcu, jaz rinem kar naravnost naprej nad Sotesko. Medtem, ko Mega išče na levi čez Krko rahlo popravim v Soteski s 1400 na 1600 in potem samo curim skoraj do Žužemberka. Tu že ves nizek na 900 zadenem rahlo raztrgano dviganje in Mega spodbuja, naj ga izkoristim za vsako ceno, saj naokoli ni več nobenih baz. Res vztrajam in počasi nabiram. Še Mega se pridruži in dviganje je vedno boljše. Nekje pri 1800 se neha. Mega se odloči, da gre na levo (smer Dobrepolje->Ribnica) in tudi Erzo mu nekaj kasneje sledi tja.

Sam pa kar rinem naprej, generalno proti Ivančni in curim. Malo pred Muljavo sem že nizek na 1000 nad gozdnatimi griči in komaj najdem rahla dviganja, da vsaj nekako vzdržujem višino. Kljub temu pri Hrastovem dolu pridem že na 800, ko le najdem razrukano dviganje. Toplak in Uki sta še nižja tik za mano (in se mi kasneje zahvalita, da sem jima našel dviganje, saj sama nikoli ne bi s tako nižino zapeljala nad te hoste). Dviganje postaja z višino vedo lepše in močnejše. Tomaž je kmalu najvišji (cca 2000), Uki se odpelje naprej proti Višnji s kakšnih 1700, jaz pa tudi vztrajam, da sem že čez 1900, ko zapeljem kar direkt v smeri Grosuplja.

Tomaž se zadaj odloča v višavah, kam bi se odpeljal, jaz pa kar vozim po slemenih gričev, ki kar malo držijo. Kljub temu sem ob Grosupljem na Perovem na 800 in se naslonim na Magdalensko goro, saj tukaj končno spet dviguje (Uki, ki je tik za mano (?!?) še malo nižji, me še dodatno spodbudi, naj izkoristim dviganje). Spet počasi in vztrajno vrtim in sem kmalu na vrhu svojega zadnjega današnjega stebra na 1400.

Odpeljem se v ciljno ravnino proti Rudniku, pa so tu na srečo grički, ki še malo držijo in celo dvignejo. Prvič jadram tik ob Molniku in Orlah (moja domača kolesarska in pešaška destinacija) in mimo nabito polne gostilnice Orle  in občutki so fenomenalni (mi je kar žal, da nimam kamere…). Me je kar zagrabilo, da bi se vrgel čez na štepanjsko-fužinsko stran in poskušal pririniti do doma, pa se mi zdi, da je le predaleč za višino, ki jo imam…

Najprej nameravam pristati ob stari cesti na Rudniku pred AC, ker pa lepo speljem čez zadnje griče, za trenutek celo domišljavo pomislim na Rutarja, pa sem prenizek in si ne upam med vse tiste kandelabre in vmesno šavje (in stavbe). Zato raje izberem nepokošen travnik tik ob križišču izvoza AC (tik ob pristanku štarta Rudnik 🙂 ).

 

Uki medtem pristane v Grosuplju in se jezi nad Kingom, ki da nič več ne drži…

Moje optimistično razmišljanje, da bom v množici voznikov, ki hodijo v nakupovalno cono Rudnik, takoj dobil štop do Rutarja, se izkaže za popolnoma zgrešeno, saj tudi eden od tisočih ne ustavi (čeprav poskušam nekaterim mimovozečim dopovedati, da bi rad le do Rutarja).

Po soncu, vročini in razgretem asfaltu z neskončno težkim nahrbtnikom čez kakšno uro prištorkljam do Rutarja…

Uki lovi štop pri motelu Grosuplje. Toplak pa se javi z Ižanke, da je pristal.

Ko ga poberem in prideva nazaj do Rutarja, je tudi Uki že tu. Ker ne vemo, kje sta Erzo in Mega, se kmalu razidemo (Uki s Tomažem reševat avto na Smuk, jaz domov).

Erzo in Mega pristaneta v Razdrtem.

 

 

Ko se Mega pripelje z avtobusom v LJU, ga grem pobrati in zapeljati do Rutarja po avto…

Še vizualizacija

Za vse zelo uspešen dan. Sam vesel za dva radia, saj sem prvič prijadral do Ljubljane, pa še drugo polovico poti sem spredaj sam iskal dviganja…

Zjutraj Tom prvi podraži z akcijo (čimprej, potem bo poslabšanje). Še z Ukijem se malo kasneje začneva usklajevati, ko Jean sporoči, da sta s Tomom že uskladila Slivnico ob 11.30 (čeprav je tudi danes V tendenca). Še Mega in Erzo potrdita.

Malo po 11h z Vrhnike odpelje Erzo. Kar mimo Cerknice na vrh, saj Mega s pumpe odpelje drugo trojko.

Na startu najprej piha lepo (rahlo) gor, potem začne vedno bolj obračati na JV, V. Čakamo. Prvi se prestavi na V start Tom, ki potegne in odleti in se začne boriti na V pobočju (tudi s svojimi živci). Na V start se preselijo še Uki, Mega in Erzo.

Z Jeanom še malo počakava in ko za trenutek rahlo pihne gor, potegnem naprej in speljem. Takoj za mano še Jean.

Razen Erza, ki takoj zapelje proti Z, nas 5 najprej poskušamo na V delu. Zelo je razbito in ker vztrajno curim, zapeljem ves nizek v rotorje na Z strani in se tam začnem boriti. V obilnem razmetavanju le začnem počasi nabirati, dokler ne najdem stebra, ki me s 4+ odpelje skoraj do 1800 (spet mi Naviter ves čas kaže več kot 200m manj ?).

Vidim, da se Erzo pelje proti Begunjam,

Uki in Jean pa sta vsa nizka pri Martinjaku.

Odpeljem proti Z, najprej z mislijo na smer Logatec, vendar ni do Rakeka (še) nobenih baz, da bi kaj popravil višino. Uki in Jean se dogovarjata še enkrat za gor, pobrala bosta še Erza.

Še eno rahlo dviganje dobim za Rakekom, potem se s 1400 usmerim proti Grmadi (inštrument mi kaže, da piha V direkt v hrbet) v upanju, da bom priklopil. Ko se v kotanji malo pod startom naslonim na pobočje, gre samo dol. Ko poskušam na desno okoli roba proti Lazam, pa tonem tako, da mi ni nič jasno. Ko nekaj minut kasneje pristanem na travniku, vidim, da piha konkreten SZ od Grčarevca…

1 uro lovim štop do Unca. Medtem pristane tudi Mega čez Javornike v Postojno.

Tom pa je uspel z Javornikov nazaj pod Slivnico.

Tomov Komentar leta: Najprej stresno V od štarta, pol stresno na Javornikih (kjer prav dosti pristankov ni), pol stresno ko spet na Slivnici gre vse samo gor. Hvala Erzotu, da sem se s kopanjem v jezeru in kasneje ob pivici le malo pomiril 🙂

Še eno uro čakam, da se me nekdo usmili in me pobere na Uncu (ravno, ko pride Mega iz Postojne), medtem ko se Uki, Erzo in Tom hladijo v jezeru in ob pivu, saj po drugem prihodu na start ni bilo več za odleteti…

 

Še vizualizacija leta:

 

 

Najprej danes sploh nisem nameraval leteti, pa me zjutraj Tom Pavlič spravi na obrate. pUnČkA se oglasi malo kasneje, ko se že vrača iz hribov in ji je Krvavec na poti (za katerega navija kljub V tendenci, više S, vetra bo baje z višino malo…). Potem še javi še Jean (ki pa navija bolj za lokalne variante – Slivnica, Grmada, Idrci gredo na Starti vrh…). Meni se zdi Krvavec kar OK. Tom gre s Kraševci na Lijak, Jeana na Gorenjsko ne mika.

Okoli 12.30, pod Ambrotom, ki se vedno bolj pokriva. Preložim se k pUnČkI in Žigu in gor na Poseko. Na startu skupina Hrvatov (tečajniki), ki čaka na izboljšanje, saj pihne le vsake kvatre malo. S pUnČkO se zaparkirava, Žiga malo počaka in gre potem malo planinarit.

Skoraj uro čakamo na izboljšanje (da bo ja malo več vetra), vmes odletijo trije Hrvati in en naš (Gregor s Kibom). Kaže, da je zunaj niže kar nekaj V, više manj. Na koncu odleti še instruktor, preostali tečajniki pa peš dol do avta in v dolino…

Ko je tako štart prazen, postaviva midva, saj se le pokaže malo sonca. Potegnem jaz in takoj za mano pUnČkA.

Seveda se (klasika) ne morem pobrati okoli starta, medtem ko pUnČkA takoj navije. Probavam na V robu, pa pred Ambrotom, na koncu se le rešim nad Apnom. Po nekaj etapah bolj razrukanega dviganja dobim krasno dviganje in navijem do baze na 1800. Medtem, ko pUnČkA že pristaja, razmišljam kam. Nazaj v temino me ne mika, zato se zapeljem mimo Grajca kar zunaj pred grebenom proti Preddvoru in kar drži (in tudi malo poruka). Veter od zadaj z V je kar čutiti (občasno 50+). Malo pred Možjanco obrnem, se zapeljem nazaj do Grajca in po napolnjeni uri pristanem.

Kmalu je pri naju tudi Žiga in razlaz…