Padalska jata

Nizka oblačnost in malo vetra ne obeta kaj dosti od dneva. Nekaj članov Jate je prijavljenih na Slivnico H&F, ki me najprej mika (transverzala),  a po tehtnem premisleku ugotovim, da se mi ne da. Vseeno komaj čakam, da grem sprobat novo igračo – Summit XC4, tako da grem pogledat na Strmco, kjer Simeon že zganja vragolije in toplanda z ušesi, njegovi tečajniki (vsi z izpiti, tečaj aktivnega letenja) pa samo opazujejo.

Kolikor je drugje vetra premalo, ga je tukaj ravno prav, oziroma ko se vpnem, ga je že preveč. Padalo previdno spravim nad glavo, nekaj časa ga še lovim, nato pride sunek in me zabriše v luft, potem pa še na tla. Hitro se poberem in ga ujamem, nato me spet počasi dvigne s tal in lepo speljem.

Po tej akrobaciji Simeon še enkrat (lepo) štarta za mano, za njim še eden od njegovih, ostali pospravijo, ta tretjemu (ki ni bil član tečaja) pa padalo zabriše zadaj v borovce in ga potem z Ano še nekaj časa snemata dol.

V luftu razmere nescurljive, za spremembo smer ni čisto iz Z, ampak JZ, tako da gre z malo truda tudi (nizko) do Sv. Lovrenca, kjer se da potem pobrati do vrha na zahodnem robu in odpeljati po veznem grebenu še naprej nad Gorenje. Ker se na UP-jevih padalih hitro počutim domače, niso pretirano živahni (npr. Gin Explorer, ki sem ga vozil na Winter Cupu je bil bistveno bolj) preizkusim še nekaj manevrov, wingoverčke, spiralo in ušesa. Ušesa se nikoli ne odprejo sama nazaj, vedno je potreben input. V wingoverjih in spirali je veliko več energije, hitri pospeški, tako da se mi je po nekaj časa že vrtelo.

Na gasu je, v primerjavi s tem kar sem do zdaj letel, šibal kot puščica, brez težav sem lovil in prehiteval Simeona na Curi (verjetno gasa ni tiščal) tudi na polovički, je pa tudi res da sedaj končno letim krilo na zgornji meji (85kg, pa še vedno ne prav na meji), pri ~81 kg.

V dveh urah naštrikam 23 km.

Po Jeanovih info se odločiva za Slivnico, kjer je baje nescurljivo in poezija –  in gasa čez Logatec v Cerknico.

H&F jata je že odletela svoje, Razdrih in Emil pa še v luftu, ko midva snameva v Mercatorju Mega, da gre z nama gor.

Hitro z robo na start, Mega pa odpelje avto dol, ravno ko pride še Redstar.

Postavimo v idealnem vetru (J,JZ), pa skoraj 100% pokritosti in startamo:  Erzo, jaz, Redstar.

Najprej je kar problem vsem trem pobrati čez vrh, potem nam le nekako rata in vrtimo in jadramo in uživamo v smeri čez Cerknico do Podskrajnika in nazaj do pumpe skoraj do polne ure…

Danes močan JZ čez mrčasto SLO. Le na skrajnem JZ SLO malo manj vetra. Pa na Gorenjskem, če nisi previsoko.

Razen Mega, ki je takoj za akcijo, nobenega pretiranega zanimanja. Erzo nekaj cinca in naju s pUnČkO na koncu le pozdravi na Železniški, ko odhajava na Unc. Tu se preloživa k Megu in gasa naokoli čez Italijo.

Ko pridemo na start Kraševci ravno v luft med nizke baze. Piha lepo, sploh ne premočno. pUnČkA se odloči raje za H&H = pohajanje po robidovju (v dolino na pumpo na kavo in nazaj gor), jaz takoj v luft,  Mega pa na startu zaleže in zadrema (mogoče kasneje, če bo kaj več sončka).

Pridružim se Kraševcem v luftu in naslednjo uro in pol drajsamo sem in tja med mejo na Z in Gornjo Brestovico na V. Občasno veter pojača, pa tudi upade, posije tudi sonček, ki mi omogoči priti do 500m. Ko se že umirja, se  tudi Mega naspi končno spravi v luft.

 

 

Ko se zapeljem nad Veliki vrh nad Gornjo Brestovico, veter izklopijo in kmalu vsi pocurimo na tla. Trije v Gornjo Brestovico.

Trije na uradni.

pUnČkA reši avto in potem še zaključna pica v Komnu.

Danes pa končno napovedan JZ, Z, ne premočan. In bi moralo biti super za kamorkoli. Uki si je prav dopust vzel in že včeraj prijavil v jato. Ampak danes zjutraj vseeno modrujemo in analiziramo in ugotovimo – da je treba na Vipavsko (na Gorenjski je više močnejši SZ in pa povsod inverzija na 1100…). Erzu to ni problem, saj včeraj ni bil doli, Uki tudi ne in Vanja tudi ne. Tako se le mi trije z Igorjem in Jeanom čutimo že preveč Vipavce. Jean ima delo in se vnaprej odpove zagotovljeni 100tki.

10.15 poberem Igorja in Faaca in na Železniško po Erza in Ukija. Spet seveda navijam za Čaven. Samo pride po nas k Anji, kjer v obupu razmišljamo celo o povratku na Gorenjsko, sa je tu, na kraju samem močna inverzija in mrčasto, spodaj nič vetra, Kovk javlja že vse jutro 1,5/4,5 🙁 .

Pa pridivja Nevidni, da se priklopi Samovemu prevozu in začne priganjati za Lijak (“ker bo Čaven itak premočen in čimprej na Lijak, ker bo še tam premočno, če se bomo obirali” ??!!!). In se predamo (ker nismo enotni v kakšnem bolj logičnem predlogu…).

Med vožnjo pa Jean pošlje iz kontrolnega centra Caffou&Co. sporočilo, da Kovk itak ne dela !? (česar predsednik JP Kovk in upravitelj starta in skrbnik postaje Kovk tudi pod razno ne prizna in se dela nevednega in samo suče volan, ker on zdajle vozi 🙂 ). In nekaj kasneje, še med vožnjo Kovk naenkrat čudežno spremeni vrednosti v 6/9 J in smo v paniki…

Na startu že kar močno piha.Startujejo v glavnem tujci (tisti, ki ne čakajo na manj vetra), naših pa itak še ni.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Igor, jaz s kravato prvič prekinem, pa Uki, jaz in Faaca. Hitro navrtimo (s Faacom tesno skupaj), Erzo in Nevidni že potegneta proti Danijelu in naprej, da zastavita prvi krak 100tke (po natančnih matematičnih izračunih) Igor, Uki in Faaca za njima, jaz pa vidim da konkretno zgubljajo in se obrnem na drugo stran, proti Zmajarski.

Ko v razgibanem nabiram pred Skretom, Uki že scuri v Kromberk

od koder ga potem reši na popravca nepadalsko slučajno mimovozeči Damjan Košuta (!?!) …

Le dva ali tri padalce razmetava po Čavnu poleg mene, ko rinem med 1000 in 1200 ob grebenu. V kotanji za Kucljem me zgunca kot še nikoli, da se ves presran kar odpeljem naprej s 1000 mimo Modrasovca čez na Kovk (vmes se že malo skuliram), kjer brez prevelike zgube priklopim pred Hubljem. Vipavska spodaj je v mrču in tudi zgoraj je tako, vse je na pol prosojno, vidljivost slaba…

Za mano na Kovk že prihajata Igor in Vanja. Z dobrih 1000 proti Vipavi, pa začne delati pred Vipavskim gradom, tako da sem brez problemov na grebenu pred Tablo, kjer pa nikakor ne morem nabrati več. Dokler ne pride čez Igor, ki mi pokaže steber in skupaj naprej proti Nanosu. Za Lovsko mi kaže 50 in več proti Hieronimu, zato ziheraško obrnem, medtem ko Igor nabira in nadaljuje.

Na povratku srečam ostale naše. Pri Tabli in na Plazu naberem na 1300 in (po Jeanovem receptu od včeraj) brez problema priklopim Kovk, kjer ravno vrti Uki. Z bogato višino do Predmeje kar zunaj, nad dolino, pa nazaj do starta (se spet srečujem z našimi) spet čez brez problema priklopim nad Vipavo in še enkrat proti Nanosu v ugašajočem soncu, ki se že skriva za mrčem zahoda.

Nekaj za Lovsko drugič obrnem nazaj. S 1000 se odpeljem od Plazu čez in spet brez težav priklopim Kovk (malo bolj nizek, kot prej). Nad grebenom vse drži in Z je čisto laminaren. Zapeljem se od Hublja kar ven proti Čavnu in nekaj pred Plazom na 800 obrnem. Na 690 pod Hubljem me spet začne dvigovati nad greben in potem čez dolino ven do Planine in v mraku k Anji z bogato višino.

Faaca me pričaka in je že nekaj časa tukaj.

 

Kot tudi Uki

Erzo javi, da je v Aviopubu,

 

Igor pristane nekaj za mano

 

Pa ekspresno pospravi, da potem vsi čakajo mene, da spokam robo in me lahko zezajo 🙂 .

Še vizualizacija:

 

 

Do Aviopuba, kjer nas Erzo že pričaka z naročeno večerjo…

Iz kontrolnega centra Caffou&Co mi na OLCju že čestitajo za moj najdaljši let doslej (in doma se prepričam, da je temu res tako) :-).