Padalska jata

Dokler je še nekaj sončka se odpraviva ven, iz napovedi sklepam, da imava eno uro časa in res je bilo tako. Na Strmci razmere idealne, čeprav se brez gasa in brez rezerve počutim prav nebogljeno. V luftu čudovit jug, ki me pusti zapeljati prav do Sv. Lovrenca, nato pa že začne obračati na Z. Vseeno poskusim izpolniti zadani cilj – topland na Gabrovcih in odletet ali na polje, če bo preveč Z, ali pa nazaj, če bo jug vztrajal.

Veter pojača in obrača na Z, Ana medtem poišče zavetje v bunkerju na Petričevem hribu.

Pogled iz Bunkerja na Petričevem hribu

Jaz se nato pripeljem čez Petriča in uspešno toplandam na Gabrovcih

Na Gabrovcih mi padalo razmetava po štartu in me hoče odnesti proti cerkvi, že vidim da to ne bo šlo.

Pogled z Gabrovcev na cerkev Sv. Marije , Planino, Planinsko polje in Cerkniško polje

Vseeno po par minutah dobim miren interval, da lahko poštartam.
Odlifta me gor, zavijem desno proti Lohači in ne gre nikamor, če se pustim odnesti v levo proti kamnolomu ocenjujem da nimam glajd čez drevesa (zrak se zliva dol, močno propadanje). Slabo minuto še vztrajam na mestu, nato ponovno pristanem par metrov nižje. Premalo, da bi mi registriralo track.

Peš se odpraviva do Petriča, da bi štartal na Z, a že začne deževati, zato pospraviva in greva peš še nazaj do avta.

Track – Strmca, Gabrovci

Tako kot smo danes cincali, kam bi šli, pa že dolgo ne. Franček je že zjutraj spraševal, kam gremo, pa sem mu svetoval Lijak (na Kovku še burja). Jean je nekaj sanjal o 100-tki na Lijaku… Erzo bi tudi zagotovo nekam šel letet… Gorazd svetuje Vremščico. Obetaven začetek je dopoldneva na Primorskem se vedno bolj baše z oblaki.

Ko se ob 13.00 dobiva na Železniški, je treba počakati še Domna, ki se je prijavil tik pred zdajci, kam bi šli, pa še vedno ne vemo. Kovk je sicer že obrnil na JZ, vendar vse pokrito. Ker določimo Erza za prevoz, vzame demokracijo v svoje roke in se usmeri na izvoz Logatec: Kovk od zadaj.

Poberemo Jeana na Kalcah in na start (seveda ne čisto na start, ker Erzo čuva svoj avtobus, da mu ne razpade – čeprav je cesta že kopna…). Ko pripešačimo na start, smo edini. Postavimo takoj (piha idealno 6/8 JZ) in v luft: Jean, Erzo, jaz in Domen.

Dolina bolj ali manj pokrita, občasno tudi kakšna luknja sonca. V zraku ni toliko vetra kot včeraj in je treba tudi malo delati, vendar se bolj ali manj samo vozimo sem in tja. Ko prideva z Domnom do Hublja, Erzo in Jean že napadata Čaven v senci oblakov in vsa nizka bežita nazaj. Domen na Hublju visok obrne nazaj, jaz pa se malo nad grebenom peljem naprej proti Predmeji in nazaj do Hublja, ko se onadva še vedno spodaj borita tik nad tlemi. Že vidim, da gresta pristajati na zasilne lokacije in se zadovoljno odpeljem naprej na Podrto. Jean zares scuri.

Jeanov let

Erzo pa se z »znanjem in izkušnjami« (veliko mero sreče) reši in se spajsa na greben za Hubljem.

Na Podrti spet lepo naberem in še enkrat do Predmeje in nazaj (vmes srečam Erza). Ko sem spet na Podrti, ne morem več nabrati in se z višine štarta odpeljem čez Vipavo na moj standardni travnik pred streliščem.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane na drugi strani AC tudi Erzo.

Erzov let

Jean javi, da je v Ajdovščini, saj se je po curaži vsaj malo potolažil s Staro babo.

Jeanova Stara baba

Domen pa je lepo pristal pri Anji.

Domnov let

Jean dobi ekspresni dvojni štop in reši avto, nas pobere in gasa domov.

Danes napovedano še kolikor toliko lepo, nekaj več JZ kot včeraj. Že zjutraj se v Jato prijavi pUnČkA. Z Jeanom sva najbolj odločena za Kovk, čeprav eni vabijo na Brestovico. Mega je za, Erzu danes »ni treba«.

Ob 12.00 na Železniški k pUnČkI, v Logatcu naloživa Mega in na Kalcah Jeana in od zadaj gor v vedno bolj temačno in pokrito pokrajino, sonca nič več niti za vzorec.

Na Kovku piha 6/10 in tu so le padalci po službeni dolžnosti, ki jih lifta s starta direkt gor (ampak tudi toplandajo… ve se kdo: Valič, Nicole). Vse tmurno in neprijazno, pokrov na kakšnih 1300. Jean takoj postavi in se odpelje po liftu gor in ven ves čas v dviganju. Mega izjavi, da ne bo letel in bo vitez in šofer. S pUnČkO postaviva in čakava. In čakava. Piha namreč vedno močneje z redkimi nekajsekundnimi upadanji (že 8/12).

Zdi se, da čakamo vsaj uro (vmes pride še drugi Valič). Potem v enem trenutku malce upade, dvignem hrbtno in me potegne nazaj in obrnem in me liftne v nebo.

Peljem direkt ven in gre počasi gor. Ko sem že daleč zunaj me s 1200 le počasi spusti (vmes sem 2x potegnil ušesa, ko sem bil že rahlo v bazi). Na pol doline obrnem in nazaj na pobočje, kjer me s 700 samo odpelje po nekaj dolgih zavojih spet na 1100. Jean se vrača od Predmeje po grebenu (samo brez besed nabira km…), jaz sedaj odpeljem direkt proti Lokavcu, saj je v sivem pokrovu le v to smer nad Vipavsko nekaj svetlobe in belo-modra luknja. Dviguje me, dokler ne pridem tik pod strop, odpeljem malo levo na svetlo in naprej. Čez Lokavec sem še visoko, ko me spusti na 800 spet obrnem in se s 60 zapeljem pred Hubelj, kjer me že zunaj spet odpelje na 1000. Proti startu in v dviganju spet ven, medtem ko pUnČkA javlja, da je na startu od mojega vnebovzetja naprej nemogoče startati in da bosta z Megom pospravila in šla dol (…in koliko časa nameravava še midva drajsati naokoli…).

Jean je z 10km/h rinil od Plazu naprej na Nanos v čistem J in že pelje nazaj. Sam se odločim odpeljati na travnik pri izvozu Vipava in porinem tja. Najprej gre lepo, ves čas drži in tudi dviguje, ko sem čez AC pri Vipavi pa začne ustavljati in tlačiti dol. Pod 600 mi gre naprej samo še 3-8 (s pol gasa), gre pa tako dol, da moram pristati na travniku za industrijskimi objekti, pred planiranim travnikom pri rondoju.

Zoranov let

Jean pravi, da pride v Vipavo, ko pa se pripeljejo po mene, je že v avtu, saj ni mogel naprej od Zemona.

Jeanov let

Še zaključne pice v Fami…

Vso noč deževalo in tudi snežilo (sploh nad 500m) in zjutraj še vse sluzasto. Napoved pa pravi, da močna burja (zjutraj) obrne na Z (popoldne) in da se bo zjasnilo.

Erzo zjutraj bolj informativno sprašuje kako in kaj in ni preveč prepričan. Takoj ko v Vipavski posije sonce z modrega neba, že se usklajujeva z Jeanom. Zaradi prevelikega tveganja z Vipavsko se najprej odločiva za Strmco (mogoče pa naprej…). Mega takoj potrdi. Erzo pa odpove.

Ko pa med vožnjo (13.00h na Železniški) z Jeanom spremeniva cilj v Kovk (ki je že obrnil na Z, pa sondaža je danes kar lepa), se tudi Erzo pusti prepričati (ga je treba vedno vsaj 2x poklicati, kadar je rahlo neoodločen…) in me naloži na Vrhniki. Na Kalcah prestopiva k Megu in Jeanu in od zadaj na Kovk.

Nekaj svežega snega, krasen sonček in lepe bazice. V luftu Cimerman in SLO Poljak Kristof, ki ravno pristaja (pravi, da je v luftu zelo zrotirano in je prišel malo dol na počitek…), ko mi okoli 14.30 odletavamo: Jean, Erzo, jaz in Mega.

Ozka in močna dviganja, generalnega vetra še malo, termike veliko, zunaj baze, ki pa delajo na redko in ozko. Na desno na Podrti že nekaj naberem, do Hublja zgubim globoko pod skale (700), pa za vogalom spet naberem na 1100 in se odpeljem še malo naprej s 40 od zadaj (?). Erzo že pelje okoli Čavna, Jean pa se neuspešno od pobočja Čavna vrača ves nizek na Kovk, tudi Mega je čisto v podnu proti Lokavcu. Jean se ob grebenu spet reši lepo nad Hubelj in odpelje kar čez dolino še enkrat proti Čavnu. Tudi sam naberem na 1200 in za njim.

Nekaj čez polovico doline ga začne ekspresno požirati, zato takoj obrnem in nazaj. On pa tudi. Lepo drži, tako da se kar zunaj, pred grebenom,  na okoli 1000 zapeljeva na Podrto, tu še nabereva in čez na Plaz. Jean malo bolj levo zgubi več, jaz bolj nad Vipavo priklopim visoko nad Plazom pobočje pod vrhom grebena. Naberem nad greben, do Table in naprej (tu je spet bolj termično). Jean na Hieronimu nabere in se odpelje do Antene, jaz pa pri Hieronimu obrnem, ker mi je že preveč vetra in tu ne znam nabrati.

Vendar gre nazaj lepo, brez pretiranega matranja. Pri Tabli se nad mano pripelje Erzo, ki se vrača s Čavna preko Kovka, jaz pa nekaj naberem, potem pa poskušam dodatno nabrati še nad Plazom. Pa se pripelje mimo Jean kar zunaj na 1100 usmerjen direkt na Podrto in grem za njim… in vse drži in naju celo rahlo dviguje…

Medtem Mega toplanda

Megov “Čmrljev let” (Nikolaj Rimsky Korsakov)

Komentarji (1) 1.Jean Caffou : www.youtube.com/watch?v=aYAJopwEYv8 [01.03.2017 20:33]

in naju pofotka, ko pripeljeva na Kovk.

Zoranov let

Jean je popravil smer in višino in šel za mano proti Lokavcu, potem pa obrnil, ko ga je Z čisto ustavil. in se odpelje nazaj na Kovk in še enkrat na Nanos in potem do Anje.

Jeanov let

Erzo se je z Nanosa vrnil na Kovk do Predmeje, in potem odpeljal še enkrat na Nanos in v Hruševje, kjer ga v globoki temi snamemo kakšno uro kasneje v kraljestvu mlečnih izdelkov (ponujeni pršut pa nespametno zavrne…)

Erzov let z inšpekcijo na največji mlečni farmi v SLO

Erzov Komentar leta: Kako lep dan se je naredil… najprej so se v soncu lesketale luže in polni grabni vode. Po izletu v Čaven se prav nizko poberem s pomočjo kanj, kakor je zgleda videl tudi Bolko. Ko se peljem v Nanos se naredijo tamastne baze, ki so ponavadi enostavne za pobirat in po obratu Hieronima, jih skušam pobrat na edinem soncu na Lozicah, da bi morebiti probal proti Senožečam z vetrom, pa ne gre, zato se potrt vrnem na traso. Vetra se zdi še posebej na Kovku veliko, pa je vse le zaug v oblake. Ko grem v drugo proti Vipavi se baze klasično ponižajo in se začnejo delat nižje, sonce je prav nizko nad Tržaškim zalivom, na vzhodu pa so tamastne prav vijolčne, v odsotnosti svetlobe in mladega Kafola tiši scat. Kot že dostikrat pristajam pri Hruševju, kjer me obišče petetni Jan, kot že poleti enkrat. Ker pozabim telefon v avtu, mali pa predlaga naj grem z njim, da me pokaže mami, v smislu kdo je bil lani – grem saj moram prit do telefona, da pokličem Jato. Še malco dobim na največji slovenski farmi: 300 krav, 160 molznic, 2800 l mleka dnevno, 7 zaposlenih med drugim en žvinar…

Še vizualizacija letov:

Napovedanega veliko JZ z naraščanjem čez dan. Erzo že včeraj rezerviral termin na Vrhniki ob 11.30 za obisk Štajercev, ki pa je zjutraj odpovedan.

Najprej z Jeanom še razmišljava o Kovku, pa je ob 12.30, ko poberem Erza na Železniški, že premočno. Ker nas Lijak ne mika, se odločimo za Vremščico (ali Socerb). Gorazd sumi, da bo Vremščica premočna in gre sam na Brestovico.

Ko pridemo na Sp.start, je močno (7-8/10,7). Jean je za sondo, pa ga po dvigu liftne nad start in rikverca za sedlo in tam spusti na tla. Jaz pustim kar zapakirano robo, Erzo zaleže na nabrano padalo in zadrema. Na momente se malo umiri. Ko je interval zmanjšane budnosti vetra malo daljši, Jean hitro dvigne in odleti.

Zdaj ga ne rikverca ampak samo počasi dviguje, ko rine naprej. Z nekaj višine nad startom se vozi sem in tja bolj zunaj in ga kar drži. Erzo je hitro buden in za njim. Z njim je podobno. Sam si pravim, da mi res ni treba v tak veter iti gor viseti, pa še logistični problem bomo imeli. Enkrat gre Erzo malo preveč naprej, pa ga začne samo počasi spuščati na letališče.

Erzov let

Že hočem dol po njega, ko se Jean odloči, da bo poskusil toplandati pod cesto. Takoj ko je na tleh,

Jeanov let

razpakiram robo in se pripravim. Ko pride Jean do mene, spet bolj nažiga. Potegnem in lepo speljem, vendar le na momente piskne, drugače pa gre naprej z 20 in samo dol na letališče.

Zoranov let

Potem še malo handlamo padala: najprej sama z Erzom, potem pa se nama pridruži še Jean, ko pride dol z LCjem.

Na poti domov ugotovimo, da na Lijaku pa so nekateri kar leteli in tudi odleteli…