Padalska jata

Kdor pa danes ni šel, mspodaj u je res lahko žal !

Po nekaj dneh gnilega vremena danes ni kaj bolje, le dežuje ne. Z Erzom se uskladiva za Zavrh in razpošljem zborni SMS za 14.30 na Šodru. Pa mi vsi (tisti ki sploh) odgovorijo z zavrnitvijo: enemu se ne zdi obetavno, drugi je še bolan, tretji je samo ne, četrti bo raje jutri,… Le Jeana zanima današnje letenje, vendar ne Zavrh…

In tako sva z Erzom sama na Šodru. Z LCjem v Borovnico in gor. V vasi ne piha nič. Tudi na štartu ne (čeprav je Slivnica z 8/11,4 padla na 6/8, bi moralo tu še vedno biti nekaj vetra).

Vsaj dol se bova vrgla, si rečeva in postaviva; Erzo sicer gleda nizke baze levo na Trebelniku in upa, da bo vsaj to nekaj dalo…

Potegne Erzo in odvije na levo in curi. Jaz potegnem naprej, ker mi je premalo vetra za rikverc tule. Levo za raz in sem že nekaj višji kot Erzo. On poskuša zavrteti, pa samo zgublja. Greva naprej čez naslednji hrbet v grapo (jaz si rečem, da bom samo peljal proti Bistri, pa dokler gre…). Tu Erzo ves nizek (200m nad podnom) začne drajsati in zadrži višino (=nižino). Pa si rečem, da je vredno poskusiti (čeprav skoraj nič ne piskne). In vrtiva neko -0 in vrtiva in vrtiva in počasi nabirava. Meni gre bolje, ker sem višji (slišite, jaz sem zgoraj, nad njim 🙂 ) in kmalu vrtim neko 0,5-1,0, Erzo pa spodaj zgubi in še enkrat kritično zacuri. Sam pa kar (kolikor lahko plosko) vrtim in nabiram po cm ko zmešan. Erzo gre še malo naprej v naslednjo grapco proti Javorču in tudi tam začne nabirati po cm. Kmalu sva na isti višini in odslej je vse samo še poezija.

Naprej do Javorča. Sva nad grebenom v enakomernem vrtenju. Erzo obrne in nazaj, jaz pa sem že mimo vrha (z namenom na Vrhniko). Ko vidim, kako lepo ga drži, ko vozi nazaj, še sam obrnem. Tako se voziva nazaj skoraj do štarta, ko začutiva močnejši veter, ki naju kar malo zgunca. Erzo malo zacuri, zato jaz obrnem in via Vrhnika. Z lepo višino čez mesto, BJ-ja in do Podlipske, kjer pa me veter čisto ustavi (?) in si z višino daljnovodov ne upam čez njih v Podlipsko, zato obrnem in pristanem pod Hribi.

Zoranov let

Nekaj za mano tu pristane tudi Erzo.

Erzov let

Še vizualizacija letov

Erzo aktivira Dušana B. za reševanje do Šodra, potem pa midva še po LCja na Zavrh.

Jean pa se zadovoljno igra na domačem peskovniku.

Jeanov domači peskovnik

Kdor pa danes ni šel, mu je res lahko žal !

Včeraj kot strela iz jasnega – fašem dežurstvo za vikend, ampak po enem tednu ne-letenja sem se kar “zbunil”, da bom od 13-17h offline. Snežinki se odpovem, malo zaradi omenjenega razloga, predvsem pa, ker me ne vleče. Nekaj šihtovskih obveznosti zrihtam na poti – cca ob 11:15 smo zbrani v pUNČKAmobilu še jaz, MegaByte in MirkoSan. Via Lokavec, kjer nas čaka Samo s kombijem. Nekaj časa čakamo še na Pojeta, ki se je z izgubljeno-najdeno Mantro zataknil pri Anji. Vmes prileti še sošolec iz faksa, ki ga nisem videl že … od faksa. Me je zagledal ko se je peljal z družinico mimo – grejo hodit na Čaven. Mi pa letet. Se dogovoriva, da se gor vidiva – se nisva.

Potem pa prileti kar en avtobus Gorenjcev – od kje so se našli? Naštel sem jih 21.

Prvi potegne Poje in po nekaj minutah žalosti nabere, in se odprelje proti Lijaku. Potem nekaj pogumnih gorenjcev, veter pa vedno bolj slab – vedno bolj iz leve (S). Od naših se opogumita Mega in pUNČKA, pobirata pri Predmeji, ko MegaByte reši svoje MegaProbleme z MegaVariom. Pridruži se jima Meri in ko opazujem ta vriskajoči uspešni trio iz tal, še jaz odrinem in se jim poskusim pridružit. Mirko pa bolj zunaj, nad Lokavcem, odvije proti Lijaku.

Okrog ovinka je bilo super – šlo je do baze, močna dviganja. Do Lijaka OK – Daniel pa Škabriel pa samo dol. Nazaj tudi uspešno, Kovk je že obrnil, Nanos v senci, a vseeno skočim nanj iz 1500, vendar tako kot vsi ostali – sem pri tem podvigu premagan.

Lepo letenje – pasalo po dolgem času, a kot vedno – šeeeeee biiiiii 🙂

Kako je bilo na tekmi pa prepuščam besedo KastnerManu.