Padalska jata

Danes naj bi se vreme že slabšalo, ampak razen močnega Z (kot včeraj) kaže lepo. Ker je Gorenjska bolj pokrita, sva s pUNČKo hitro usklajena za Brestovico.

Razpišem 12.30 uro na Železniški, kjer se mi v LCju pridružita pUNČKa in Delux. Na Uncu še Mega in Jean (ki je danes že opravil z Jakovskim gričem 🙂 ), medtem ko sta Saša in Igor že naprej. Igor sporoči, da je v Vipavski že vse jasno in tudi Kovk je že padel na 10. In že smo v »trilemi«: Kovk, Lijak, Brestovica?

Ko pridemo v Vipavo na srečo Kovk spet pojača in ostane nam samo še dilema: Lijak, Brestovica? Zapeljemo se pod Lijak in s kombijem gor skupaj z Istokom in smo tu.

Piha J, na momente močno in na startu ni dosti padalcev. Jean takoj v luft, potem Boris in pUNČKa in Igor, pa jaz in koncu še Mega. V zraku hitro naberem čez 1100, saj je veter tak, da kar vse drži. Boris in Jean proti Škabrijelu in nazaj in proti Zmajarski. Najprej se vozim nad dolino in nazaj, pobiram pod hitro prihajajočimi bazami (do največ 1300) blizu z Megom in pUNČKo in se potem odločim proti Zmajarski.

Vozim dosti pred grebenom in večinoma nad njegovim robom in sploh ne zavrtim do konca Čavna, kjer popravim do 1200 (Boris se je vmes obrnil in odpeljal nazaj do Kasarne). Čez na Hubelj, ki ga priklopim le malo pod robom in spet naprej do starta na Kovku. Obrnem nazaj in s 1200 do Hublja. Na 800 spodaj se mimo pripelje Delux, ki kar potegne naprej proti Vipavi. Jaz pa obrnem nekaj za Hubljem zunaj nad dolino (sem mislil, da bi se kar zapeljal čez na Čaven, tako je držalo 🙂 – seveda ni realno…), spet do Podrte daleč pred grebenom in kar proti Anji ven, kar me ob zanosu vetra pripelje nad Vipavo. Boris obrača nad streliščem nizek na 500 in se vrača na pristanek pri Anji.

Sam pa obrnem nekje nad svojim standardnim pristankom na okoli 1000, ko postane preveč razrukano. Nazaj v smeri Ajdovščine kar mimo Planine

in potem z vetrom ekspresno nazaj do Anje.

Ko pospravljava, Mega javlja, da sta s pUNČKo pristala pod Lijakom in bosta rešila LCja.

Kmalu pri naju pristane tudi Igor.

Jean je potegnil še en krak čez Kovk  in potem pristal pri Anji.

Še vizualizacija letov:

 

Mislim, da smo danes kar vsi zadovoljni kot radio…

Po Dolomitih smo sicer vsi bolj ali manj zadovoljeni, ampak ker bo čez vikend baje slabo, je treba danes vseeno nekam. Glede na močan Z in nezainteresiranost nekaterih članov jate skličem Britof ob 13h za Gozd (tam bo baje manj vetra…).

Na Britofu prisede Delux v LCja, Igor in Faaca vsak v lastni režiji na pristanek in v skupni režiji na start, medtem ko midva dobiva prevoz posebej.

Na startu veter ne preveč stanoviten. Malo čakamo in modrujemo, le Faaca se kmalu odpravi in ekspresno scuri na pristanek.

Zato mi še naprej modrujemo, dokler ne pride manjša skupinica (Ciril & Co.), ki se odloča med Kriško in Gozdom in na koncu postavi. Ciril odleti in kar navije malo nad start. To nas spodbudi, da takoj postavimo.

Startam jaz precej atraktivno, se odguncam ven iz poseke in malo vrtim in curim in scurim na pristanek, kjer so že vsi oni od prej…

Igor je nekaj minut za mano na tleh in Delux še nekaj za njim.

Totalna curaža, ampak v zraku pa smo le bili..

Danes napovedan JZ. Dopoldan se nam nikamor ne mudi, saj kasnejši štart obeta lepše letenje.

Okoli 12h se spravimo na gondolo

in se spet malo sončimo na terasi.

Občasno si ogledujemo start.

Veliko padalcev je na J startu pod gondolo, nekaj jih še čaka in vztraja zgoraj na V startu, čeprav piha od vrha Col Rodelle sem, kar bi pa na koncu slemena v pobočju bilo celo v pravi smeri. Kakšen tudi odleti, vendar bolj neobetavno curijo v dolino. Ugotovimo pa, da nekateri nabirajo robo in odhajajo po cestici dol v sedlo.

Nekaj po 13h se tudi mi spravimo na S stran za kočo, kjer piha gor, tako da se odločimo startati kar tukaj. Mega in Erzo in jaz postavimo, Faaca in Igor se še obotavljata, ko Mega odleti. Sprva je še kar obetavno, ko pa nad sedlom zavije v levo, dobi po dolini za Col Rodello takšen veter od spredaj, da ga gunca in zaustavlja, da se še King komaj prebija naprej.

Erzo je takoj za njim v luftu in ga še bolj premetava in zaustavlja, vendar se tudi on prebije za hrib. Vidimo, da imajo tudi vsi tisti, ki startujejo na sedlu kar veliko težav. Mega uspe javiti, da je po tej varianti očitno precej zrotirano…

Vanja in Igor takoj pospravita, jaz sem že čisto naštiman in mi kar ni, da bi se lotil pospravljanja. Na koncu le zbašem robo na hitro v nahrbtnik in za njima pod gondolo na J start (tiste gladke in strme trave dol), kjer so sedaj vsi padalci, ki so bili prej kjerkoli (na startu, na terasi, ki so ravnokar prišli…). Tisti, ki niso na travnikih, pa drajsajo pred startom in nad njim sem in tja v gostih rojih. Kar mineva me, da bi šel v zrak. Z pa piha kar močno in z desne.

Na položni izravnavi Vanja in Igor najprej pomagata razplesti zapletenega soseda, potem pa pomagata postaviti še meni. Potegnem in stopim v zrak in se začnem izogibati ostalim (imam občutek, da se drugi meni ne in kot da nihče ne upošteva pravil). Počasi naberem v zgornji del gužve, kjer je malo redkeje. Tudi Faaca in Igor sta v zraku. Faaca kmalu izjavi, da mu je dovolj te gužve in se odpelje nazaj proti travnikom pod Sassolungom. Jaz sem že skoraj na tem, da se odpeljem ven in v dolino pristati, ko Vanja javi, da je tam skoraj sam in da lepo dela.

Takoj se odpeljem za njim in tudi Igor je v tej smeri – pa še veliko drugih. Res tu zavrtim in nabiram pred pobočji Sassolinga. Nepopisno lepo, čeprav preveč blizu ne upam, saj je ob stenah spet veliko padal. Takrat enkrat Mega javi, da ima zadosti in da gre na pristanek.

Spet ima Vanja zadosti gneče in se odpelje proti V čez Passo Sella v J steno Selle, Igor za njim, jaz za obema.

In končno začnem uživati do konca (smo skoraj sami). Vozim blizu sten (kjer sem včasih tudi kaj splezal…) in mi je kar tesno pri srcu. Vanja mi pove, kje naj nabiram in takoj sem nad zgornjim platojem. Zapeljemo naprej čez Val Lasties na Sass Pordoi in v Z steni nabiramo. Potem pa naprej čez Passo Pordoi do Belvedera, kjer z Faacom že precej izgubiva. Igor je ostal zadaj in bolj nabira.

Za Belvederom ne dela nič, zato se Vanja zapelje naprej proti Marmoladi, jaz pa le dobim nekaj dviganja in veliko dolinca in se obrnem proti  Canazei-u in pristanku. Včasih gre zelo počasi naprej, vendar brez problemov pristanem pri Megu na travniku.

Med pospravljanje klepetava s Kantetom (ravnokar prišel), Erzo pa javlja, da je vmes zasilno pristal malo nad sedlom, kjer smo hoteli najprej startati in potem tu takoj tudi  ponovno startal .

Ko pospravim, pride tudi Faaca, ki je pririnil malo pred pristanek.

In potem pristane še Igor.

Zadnji je Erzo po drugem delu, ko smo že vsi v kamperju.

 

Še vizualizacija letov

 

 

Danes smo vsi zadovoljni in se res veseli odpravimo proti domu, kjer smo okoli polnoči…

Nepričakovano in na hitro organizira Faaca Dolomite (Igor javlja z lokacije in glede na napoved da bo kičasto…).

In smo v avtodomu pri Faacu ob 6.00 še Igor in jaz. Na Vrhniki Erzo in na Uncu Mega in via Canazei.

Faaca ta svoj apartma goni okoli ovinkov, kot da je športni avto (»jest da je športni, ali i formula 1…«). Okoli 11h smo tam. Zaparkiramo,

toaleta in prehranjevanje in gondola na Col Rodello.

Štart na V že zabasan, množica se še pripravlja ob kavici na terasi. Piha S, SV. Tudi mi čakamo, da bo še malo bolj delalo.

Prvi ne zdrži več Erzo in pobegne na start. Nekaj za njim še Mega in potem še preostali trije. Postavimo med sedežnicami in v luft: jaz, Igor in Faaca.

V začetku spušča, potem spredaj pred hribom proti Canazeu dobim dviganje in naberem. Tu še vidim Faaca, ki nabira bolj proti Col Rodelli, kjer je tudi večina padalcev. Še eno dviganje dobim nad Lupo Bianco, ki me zanese precej proti Selli, pa me v bližini prelaza ustavi S veter. Spet zgubim in spet dobim lep steber nekje nad startom, da naberem na svojo max višino danes na 2900. Odpeljem se čez vrh Rodelle proti Z vzdolž doline Val di Fassa, dobim še nekaj dviganj, generalno pa zgubljam. Ko sem že nizek nad robovi doline, obrnem in se z dolincem ekspresno zapeljem nazaj do Campitella in pristanem na uradnem pri gondoli.

Erzo javlja, da lovi avtobus nekje pri Moeni.

Pospravim in odnesem robo v naš premični apartma in nazaj kibicirat na pristanek. Faaca pristane nekaj kasneje.

Med pospravljanjem po postaji javlja Rusc (Cingerletov kompanjon), da je padalec padel pod Z Sassolungom in s Faacom sproživa reševalno akcijo (in se ubadava s pretvorbo dobljenih koordinat o lokaciji padca…)…

Igor pristane še čez nekaj časa.

Nazadnje še Mega.

Vsi trije so naredili veliki krog čez Marmolado. Veseli ko radio (zadnji trije, Erzo nekaj manj, jaz še najmanj…)…

Še vizualizacija letov.

 

Potem na večerjo

Zvečer tarokiramo in se v poznih nočnih urah spravimo spat.