Padalska jata

Zapeljeva mimo starta Planina in že se pri Žibrški lipi (kapelici) odpre lepo pobočje na desno. Piha rahlo gor in takoj postaviva (Boris še meni pomaga razgrniti Rooka, da bova hitreje).

Potegnem in odletim jaz, naravnost naprej do konca travnatega pobočja nad Sroboško grapo (Orehova dolina) pred brezami.

Zoranov let

Boris je takoj za mano.

Borisov let

Pospraviva.

Na poti gor proti avtu Boris predlaga še travnato pobočje na desni (smer pobočja ni prava, ampak vetra je malo).

Na vrh krtine in na desni se izkaže, da je še lepše in daljše pobočje, ki je obrnjeno v pravo smer. Spet Boris pomaga še meni razgrniti padalo in že potegne in pristane na koncu travnikov Velike doline.

Borisov let Srobotje

Nekaj minut za njim sem tam tudi jaz.

Zoranov let Srobotje

Desno dol v Sroboško grapo je tudi travnato pobočje, ki pa se prekine z drevesi in šavjem. Borisa zamika še to (če bo šlo čez…) Potegne in lepo odleti, vendar noče tvegati in pred drevesi zavije v levo in pristane v pobočju).

Še enkrat po isti poti gor, ko opaziva, da pri kapelci zraven najinega avta nekdo iz svojega avta vlači robo … in postavlja padalo ?! Seveda, Erzo, ki se je očitno sprostil v službi in nama je (po OLCju, kjer so najini leti že objavljeni) sledil sem do Lipe !! 🙂 🙂 .

Starta in zajadra ob robu, saj je sedaj bistveno več vetra kot sva ga imela prej midva.

Erzova Lipa

Ko pospravi in odide gor, mu povem še za drugi start Srobotje. In gre še na tega, medtem ko se midva z Borisom razgledujeva naprej.

Malo naprej od Žibrške lipe zavije po cesti gor proti kmetiji Kovkar. Pred njo ustaviva in nasproti opaziva lepo travnato pobočje (Vavknov grič = Kovk 750m ?), ki se mimo čebelnjaka spusti v lep zaključek.

Vrneva se nazaj do kapelce in vidiva, da Erzo še pospravlja s Srobotja.

Erzovo Srobotje

Zato se obrneva in poskušava nekaj naprej po glavni cesti in na desno, kjer se lahko zapeljeva po cestici prav na ta Vavknov grič (Kovk). Erzu poveva, kje sva in postaviva. In že pripelje Erzo z druge strani do Kovkarja, kjer besno laja pes. Ko hoče zaparkirati in vprašati za dovoljenje, ga oblaja še histerična gospodarica, da odmeva čez pobočje vse do naju. Erzo se hitro spoka (preden začnejo streljati…) in zaparkira nekaj niže v gozdu.

Medtem Boris odleti in pristane spodaj, kot predvideno.

Borisov let

Jaz pa po dveh neuspelih dvigih ugotovim, da imam ogromen vozil in ga razvozlavam, ko je Erzo že tukaj. Sedaj padalo lepo spravim v zrak, žal pa na položnem pobočju ne morem odleteti, dokler se na koncu ne zataknem za veje na polno in sesujem padalo. Grem spet gor, ko Erzo že odleti in pristane spodaj.

Erzov let Vavknov grič

Boris mi pomaga še enkrat postaviti in sedaj mi uspe in pristanem spodaj zraven Erza (skoraj v kopici gnoja).

Zoranov let