Padalska jata

Danes močnejši JZ in popoldne naj bi pokrilo in že deževalo (?).

Že zgodaj grem na teren na Rovtarsko, da bom pred resnim letenjem nekaj projektov odkljukal, pa fiasko. Na šestih lokacijah stojim, pa bodisi prbija, je sunkovito in meša, nikjer pa ne piha iz smeri iz katere bi na startu moralo, čeprav bi, vsaj na kakšnem, po napovedi moralo…

Kar malo sem obupan, ko se začneva z Manco usklajevati ali na Gozd ali na Kovk. Mega je zraven (kamorkoli se gre), Erzo je svojo serijo že rešil.

Na koncu smo zmenjeni za Gozd, kjer je že Faaca na startu. Se že vozim iz Logatca proti Vrhniki, Mega pa za mano, pa nas sredi AC čez nekaj minut ustavi Faaca, ki je po neprebavljivem letu scuril (in bo šel na Primorsko).

Obrnemo cilj za 180 st., počakam Manco na Vrhniki in na Unc, kjer naloživa še Mega. Na Kovku so sunki 10-11,5, namesto prihajajočih oblakov pa kar še sonček, zato podaljšamo na Lijak. S Hermanom gor.

Večinoma tuji tečajniki se mečejo v sunkovit in (pre)močan veter (še Kante sporoči, da je celo njemu bilo dosti tega guncanja in je šel dol). Modrujemo in se pripravljamo toliko časa, da pride še Faaca. Ko se spravljamo v luft, se počasi umirja (ni več tako sunkovito).

Potem pa dve uri lepega delovnega jadranja okoli starta in tudi zunaj do 1200 – do Škabrijela in nazaj (veliko bolj sproščeno, kot včeraj na Ambrožu ali predvčerajšnjim v Dražgošah). Ko že pristajam na uradnem, je tik nad tlemi še kar neko dviganje, ki mi podaljša še 10 min.

Vanja, ki je v začetku izkoristil močnejša dviganja celo do 1700, pristane nekaj za mano.

Potem pa še Mega in Manca. Vsi zadovoljni 🙂 .

 

Zjutraj Poje zažene akcijo (ali pa Tilen?). V glavnem, Erza in Mega ne mika preveč na Gorenjsko, čeprav sta padalsko opravilna dovolj zgodaj (oni bi Primorska, najbrž Buzet – jih je že Nevidni nakuril 🙂 ). Meni pa se zdi, da bi Gorenjska danes morala biti (malo JZ,Z, čeprav slaba sondaža in inverzija na 1700).

In sem ob 11.00 pod Ambrotom z Jožetom in Tilnom. Tudi Kamničani se zbirajo (Hančič, Vidic, Kališnik, Slabajna, Bodlaj…). Pa še Krokarji imajo dirko na Krvavcu. Z LCjem gor in na poseko.

Počasi se začnemo pripravljati in ves čas bolj ali manj lepo piha gor. Odleti Dragan, pa Habibi, potem pa že Jože in jaz in…

Jože gre bolj pred start in tam mu zagrabi, jaz za njim in kmalu nabereva/mo. Najprej nad poseko na 1700, potem čez na Krvavec nad zg.postajo in z nekaj čez 1700 za Pojetom po grebenu proti Možjanci. Tu Pojeta pošteno butne gor in mu enostransko zapre, malo za njim še mene (samo butne, ker sem že pripravljen). Z nekaj več višine kot on zapeljem čez Kokro in nizko priklopim Potoško in se šele po pol ure matranja in razmetavanja končno v butanjih tudi 5+ le spravim čez vrh in na Zaplato.

Medtem Poje scuri v Preddvor.

Na Zaplati spet razmetavanje in naprej enako vse do Kriške (ves čas nizek,veliko zgubljanja, veliko butanja, VELIKO DELA za malo efekta; šele ob Tolstem vrhu me zbuta nad greben). Samo malo naprej proti Tržiču pogledam (me sploh ne mika dalje), pa obrnem in nazaj. Na Gozdu jih je nekaj na startu in čakajo, mogoče tudi kakšen v zraku. Pot nazaj je podobna. Jadram bolj zunaj, pa je podobno (ves čas pa nek razgonjen J in celo JV). Edina svetla točka pred Kališčem, ko zavrtim in dobim krasen in močan steber, ki me odpelje na 1900. Mislim si, da bo to dovolj do Ambrota, pa me čez Kokro tako spušča in ustavlja (V ?), da moram ven in pristanem pri Velesovem.

Poje je ponovno na startu in mi pošlje dekle, ki ga je ravno pripeljalo gor. Še mene pobere in zapelje na Poseko po LCja 🙂 .

Poje je v drugo obrnil Kriško, pa ga je tudi zaustavilo malo pred  Ambrotom.

Vse skupaj je še najbolje povedal Slabajna: “Današnje razmere lahko opišem kot: kr neki! Konkreten frontalc že na Krvavcu, potem počasno letenje ker se je bilo težko pobirat, popoldne pa namesto napovedanega zahodnika piha vzhodnik. Zelo težavno letenje,…”

Erzo in ostali Nevidni pa na Buzetu.

Erzov komentar leta: Najprej ni nobenih baz, potem.jih dočakamo.ko začnejo nastajat s KP strani in se packmo po njih, da potem ko z Megatom odletiva nazaj baze zginejo! Skoraj ostaneva v krematoriju, da se že sprijaznim v smislu. Naj bo, 1x na 7 let mi pa že pripada. Potem se rešiva in blup.

Danes lep, sončen dan; više gori napovedan močan S, termika temno rdeča in baje do 3000 🙂 . “Torej bo to ta dan”, reče Erzo, ko že pred 10h pokliče za takojšnjo akcijo za smer Dražgoše->morje (Mega s Sušom in še kom gredo na Gozd -> morje…). Jean na Goriško-> Kras.

Pa se z Vanjem uskladiva in priključiva glavnini jate (oziroma bolje: glavnina jate se zbere v Faacovem transporterju) – Erzo, Poje, Čepar, Pirš in midva.

V Železnike in desno v Rudno na uradni pristanek, kjer počakamo še Igorja.

Na startu gužva Krokarjev, ki jo mi še povečamo do natrpanosti štarta (“toliko jih tu še ni bilo hkrati…”). In drug za drugim v luft. V začetku se vsi matrajo, pa potem nekako spajsajo v višave. Med zadnjimi jaz, Faaca in Igor.

Seveda se tudi jaz kar matram, da najdem steber in ga obdržim in potem navijem do 1700 nad greben Dražgoške gore (razrukano, ozko, padam ven, pa spet najdem). Ker više nekako ne pridem (da bi se odpeljal preko Starega vrha ->morje), grem proti Ratitovcu, zgubljam, spet nabiram (močno, razrukano, meni nesimpatično, pa še gmajne so blizu). Naši so se odpeljali neznano kam, tudi domačini, nekaj jih kroži tudi tu in med Ratitovcem in Železniki (tudi dosti nižje). Odreši me Faaca, ki objavi, da mu je tega zadosti, da je pričakoval nekaj drugega in da gre dol in na Lijak.

Vanjev komentar leta: Čist preko mojega znanja in toleranc. 

Tudi Igor se nekako strinja s tem, da gre dol.

Igorjev komentar leta: Odprava zelenega zmaja ali kako za…ti dan-prvič

 

Odpeljem se nazaj proti startu, namesto pristajanja dobim spet lift v višave in se proti vetru zapeljem čez Sv.Križ – Kališe proti Selški dolini. Razrukano, 15 naprej, nazadnje zavijem nazaj s 50+ in pristanem na uradnem pristanku (?).

Ob meni pristane še domačin Rok. Ob pospravljanju naju pride opsovat lastnik travnika.

Ostali naši so pa odleteli bolj ali manj razrukano bolj ali manj daleč (pa ne -> morje…).

Erzov komentar leta: scuru prvič

 

 

 

 

Pojetov komentar leta: Prav to sem si želel – priletet do avta. Naslednjič pa do doma.

ŠE VIZUALIZACIJA vseh ostalih NAŠIH LETOV

Vanja in Igor sta kmalu pri meni in proti Soški dolini. Še v Železnikih  pokliče Erzo ( “danes ni ravno ta dan…”), da gre na popravca na Stari vrh.

Erzov komentar leta: scuru drugič