Padalska jata

Nepričakovano in na hitro organizira Faaca Dolomite (Igor javlja z lokacije in glede na napoved da bo kičasto…).

In smo v avtodomu pri Faacu ob 6.00 še Igor in jaz. Na Vrhniki Erzo in na Uncu Mega in via Canazei.

Faaca ta svoj apartma goni okoli ovinkov, kot da je športni avto (»jest da je športni, ali i formula 1…«). Okoli 11h smo tam. Zaparkiramo,

toaleta in prehranjevanje in gondola na Col Rodello.

Štart na V že zabasan, množica se še pripravlja ob kavici na terasi. Piha S, SV. Tudi mi čakamo, da bo še malo bolj delalo.

Prvi ne zdrži več Erzo in pobegne na start. Nekaj za njim še Mega in potem še preostali trije. Postavimo med sedežnicami in v luft: jaz, Igor in Faaca.

V začetku spušča, potem spredaj pred hribom proti Canazeu dobim dviganje in naberem. Tu še vidim Faaca, ki nabira bolj proti Col Rodelli, kjer je tudi večina padalcev. Še eno dviganje dobim nad Lupo Bianco, ki me zanese precej proti Selli, pa me v bližini prelaza ustavi S veter. Spet zgubim in spet dobim lep steber nekje nad startom, da naberem na svojo max višino danes na 2900. Odpeljem se čez vrh Rodelle proti Z vzdolž doline Val di Fassa, dobim še nekaj dviganj, generalno pa zgubljam. Ko sem že nizek nad robovi doline, obrnem in se z dolincem ekspresno zapeljem nazaj do Campitella in pristanem na uradnem pri gondoli.

Zoranov let

Erzo javlja, da lovi avtobus nekje pri Moeni.

Erzov let

Pospravim in odnesem robo v naš premični apartma in nazaj kibicirat na pristanek. Faaca pristane nekaj kasneje.

Faacov let

Med pospravljanjem po postaji javlja Rusc (Cingerletov kompanjon), da je padalec padel pod Z Sassolungom in s Faacom sproživa reševalno akcijo (in se ubadava s pretvorbo dobljenih koordinat o lokaciji padca…)…

Igor pristane še čez nekaj časa.

Igorjev let

Nazadnje še Mega.

Megov let

Vsi trije so naredili veliki krog čez Marmolado. Veseli ko radio (zadnji trije, Erzo nekaj manj, jaz še najmanj…)…

Še vizualizacija letov.

Potem na večerjo

Zvečer tarokiramo in se v poznih nočnih urah spravimo spat.

Po poldnevu tipično že živčen, ali je kje ugodno za letet. Dnevi so vedno bolj švoh, sonda niti ni tako slaba, napoved kaže nekaj oblačnosti, vetra naj ne bi bilo nič. Slivnica javlja že jug, čeprav naj bi bil generalno V / SV. Sem že vedel da bo tako, kot je že cel teden – na štartu bo pihalo dol, ali pa nič. In res je. Občasni intervali, ko je veter potegnil navzgor, za razliko od prejšnjih dni je bilo tudi že nekaj baz, ampak ne okrog štarta. Na Javornikih ali pa od Zavrha proti Grčarevcu in nazaj. Poštartam v dobrem intervalu, in ko se nameščam v sedež, spustim komande, sunek me zamaje levo desno in predno zagrabim komande mi zapre levo tretjino padala. Cel živčen, nisem niti utegnil pogledat, ali se je sestavil, ali bom šel v drevje, se vse skupaj le umiri, primem komande, pogledam, cel je, naravnost grem, dobro je.

Začuda greben drži in takoj začnem nabirati višino, pridem do 1200 pa padem ven in ga ne najdem več. Ugotavljam da je edina varianta baza pri Grčarevcu zato skušam priti čim višji tja. In je delala. Razrukano kot že dolgo ne, je pa šlo do vrha, a ker se je začela že močno bohotiti in črniti, sem jo predhodno zapustil na 1900. Potem pa bluzim levo desno nad gozdom, pa so tiste baze že pocrkale, predaleč sem zbluzil, da bi obrnil, sem že nad Strmco. Tam pa so lepo delali dežurci pri Lovrencu in čez Bukovje, ampak sem vseeno zelo nizek prišel od Predjame do Nanosa. Tam je en ptič vrtel in sem se mu pridružil in sem splezal nazaj na 1800. Ko ni šlo več od tega sem šel čez Nanos, kar direktno usmerjen proti naslednji bazi. Je pa že začela razpadati. Napaka. Usmerim se proti Podragi – tam sem že zadnjič pobiral in je šlo enako kot zadnjič, počasi in vztrajno – gor. Danes sem jo poklopil višji. Nato pa, naprej z vetrom proti (spet razpadajočim) bazam na Kras, da ne ponavljam napake na Trstelju od zadnjič, a ni bilo nič boljše. Dežurci – konvergenca nad Dutovljami je bila prešvoh, da bi streljalo gor, proti Sežani oz jugu me čisto zabremza maestral, obrnem v JV in se skušam obdržati v luftu oziroma vsaj priplaziti do civilizacije, a je konec.

Ko pospravim in se odpravim štopat v vasi Skopo, me kliče Širca, češ da je od zračne kontrole Kras (Rajko Sila) prejel informacijo, da sem v bližini, in da me pobere ter dostavi do Sežane. Rešen sem, še predno se lotim sam sebe reševati.

Štop v Skopem ni bil potreben.

Od tam naprej po nekaj časa dobim štop do Postojne, z Ano naprej do doma.

Marko Grm po dolgem času na Grmadi, mi pa spravi avto dol. Juhu!

Jean – Grmada

Imam zemeljske projekte na cerkniškem koncu, ki jih kmalu končam, ko me dohiti Jeanov SMS: 12.30 Bale. Grmada. Pa si rečem, da danes pa ne more bit spet čist mim, saj po tleh kar piha in potrdim.

In ker imam še veliko časa, se zapeljem na Planino in ker imam še vedno veliko časa, kar gor.

In na startu lepo piha V, JV (3-5). In grem po padalo v avto in postavim in malo dvigujem, da čas mine. Potem si pa rečem, da lahko odletim saj:

• a) če bo fajn, bom jadral in počakal ostale ali pa kam odletel,
• b) če ne bo fajn, bom scuril in gremo skupaj gor.

Potegnem hrbtno še enkrat in speljem s štarta elegantno kot še nikoli. In zacurim in začnem bitko za preživetje in … scurim.

Zoranov let

Kar reinfuzo do Deluxa, ki ravno prihaja in predlaga, da pospravim, ker Grmada najbrž danes ne bo (mrč že prekril nebo…). Ko pride Jean, se tudi strinja z drugo lokacijo.