Padalska jataNa Žbevnici sem v slabe pol ure.
Gor senca kamor seže pogled, veter rahlo na gor, občasno nič. Vpišem se v knjigo, postavim, in ko pihne, odrinem. Z -2 nazaj v Brest. Oglasi se še Mega iz Rakitovca, ki že pešači proti avtu, po kakšne pol ure pride nasproti in rešiva še Nevidni/ov/ijev avto.
Žbevnica – Jean
Žbevnica – Jean
Čeprav je Zoran na dopustu (in Erzotu nič o tem ne pove), je prav, da se kolobarjenje Padalske jate vseeno nadaljuje.
Ob 10h Domen razpošlje zborni SMS
Moj avtobus ob 11:30 Vrhnika via Donačka. Potrdi z OK
Seveda se je takšni ponudbi težko upreti. Manca in Mega najprej neodločna, nato oba odpovesta. V Škodilak se napokamo Jean, Mirko in šofer Domen.
Na štart prispemo okrog 13:30 kjer piha idealno gor, a malo švoh. Hitro vržemo padala ven, da se postavimo pred Čretnikovimi tečajniki.
Prvi v luft Jean, malo zajadra, nato izgubi in toplanda.
Jeanov prvi
Za njim Domen, ki nekajkrat obrne in obupa.
Domnov prvi
Nato pa še Mirko.
Jean z Domnovim avtom dol do pristanka pobrat ostala dva za novo rundo.
Drugo rundo nič boljše, malo dvigne, malo spusti, ko ne gre več gor, Jean pristane in čaka na boljši interval.
Jeanov drugi
Malo vedrimo na štartu, ko se Domen odloči sondirat, a… še vedno nič boljše.
Domnov drugi
V luft se požene še Mirko in po nekaj čakanja in hendlanja na štartu še tretjič Jean.
Jeanov tretji
Končno malo potegne, da se da vsaj obrniti v nuli, za nekaj minut posije še sonček in nekaj izbrancev, ki so v luftu v pravem intervalu, dvigne še malo višje.
Domen dobi prevoz še za zadnjo rundo.
Domnov tretji
Erzotu je Donačka predaleč in izpolni dnevno dolžnost pri Grosuplju in pri tem naredi dva novnovnova.
Erzo – Polica
Erzo – Petelinc
Dan po dežju, malo burje in odličen gradient daje upanje na ravninsko jadranje po Istri.
Erzo skliče akcijo. Zoran odpove, ker pakira za dopust (Erzo o tem nič ne ve).
Erzo, Mega, Jean in Nevidni se pri Gračišču napokamo v en avto (Nevidni avto, Nevidnov avto, Nevidnijev avto ???) in oddrvimo na štart Buzet Medici.
Tam veter vztrajno z leve, zato med parawaitanjem okrancljamo štart z devetimi trakci (improvizacija raztrgane vrečke ala Erzo), da dolgočasen travnik sredi divjine začne izgledati, kot da se pripravlja prireditev.
Čakamo in čakamo, pod nami pa v hrib gor rine džip poln ljudi. Malo se sprašujemo kam so namenjeni in ali jim bo uspelo se prerinit v hrib. Uspešno, ljudi odloži, in se odpelje nazaj. To je bila na Medicih najbolj zanimiva dogodivščina.
Po dveh, treh urah čakanja se veter iz leve (in občasno malo dol) ne vda, koprena je vedno večja, upanja na termiko ni več. Vdamo se, pospravimo, in se odločimo poskusit srečo na Sv. Jeleni (JV). Iz avta Nevidni takoj opazi padalca v zraku. Takoj ga identificira kot Rabiča in začne se grupno preklinjanje čez njega, dokler ne prispemo na štart 🙂
Na Jeleni veter OK, malo iz strani, malo švoh, ampak v redu za štart. Prvi potegne Erzo, nato Jean, zadnji Nevidni. Občasno drži, Nevidni pobere do 1000m, Jean hitro scuri po grebenu dol, Erzo 25 minut za njim, Nevidni pa vztraja do zadnjega, nato odglajda kakšnih 5km dlje od nas.
Sv. Jelena – Jean
Sv. Jelena – Erzo
Na povratku izvemo, da se je Žiga po poletu iz Zavrha zaradi zavozlanih štrikcev grdo ponesrečil…
Erza je že zjutraj skrbelo, kam bomo šli (lep dan z močno burjo po Primorski) in da bo pozen zaradi terena. Pa se izkaže, da je Nevidni spet neprekosljiv, saj ga spravi na take obrate, da na koncu jaz še ostajam pri zemeljskih obveznostih, ko oni (+Mega +Jean) odbrzijo proti CRO.
Pa se uskladiva z Faacom za Ambrota (Sandi bo s Primožem imel šolo in jaz bi lahko testiral zadnja hribovska padala – Q in M).
Ob 15h se zberemo pod Ambrotom (+tečajniki) in s kombijem gor. Poseka vsa pod snegom. Lepo potacana, da hitro postavimo. Vmes začne vedno močneje snežiti. Najprej Primož, pa nekaj tečajnikov; in Faaca s sinom v tandemu ravno, ko se snežna ploha najbolj razbohoti.
Preostalim nam sneg sproti zasipava padala. Predzadnji (zadnji bo Sandi) potegnem jaz in M 24 kar skoči gor (čeprav je nula) in po nekaj korakih sem v luftu.
Zapeljem naprej in sem kmalu iz meteža. Do Grajca kar spušča, padalo je hitro in stabilno (tudi najmanj ne niha, ko spustim komande) in lepo odzivno. Nad Grajcem in ob njem malo jadram in kar drži, čeprav generalno zgubljam, medtem ko tečajniki (z normalnimi padali) bolj vzdržujejo višino. Občasno bolj ostro zavijem, ga zaniham sem in tja in na koncu z ostrim kroženjem in nekaj nihaji pristanem na uradnem.
Zoranov let
Tečajniki in Faaca
Faacov tandem
in Simeon (priletel s Krvavca), pospravljajo.