Padalska jata

160104 Sv.Ana P1725 16:13:33

4. 1. 2016 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Včerajšnje sneženje se danes nadaljuje. Vendar je praznikov konec in danes je delovni dan 🙂 . Zato že kmalu iščem, kje bi se dalo odleteti.

Najbolj me mika nekam ob morje (kjer ni snega), pa tam pošteno dežuje. Pa pokliče Erzo, ki mu je edini cilj ne prekiniti serije in ga ne mika kam daleč (Gorenjska proti Bledu kaže celo nekaj sončka). Predlaga Sv.Ano, pa si potem premisli (piha malo V, raje na Hribi 🙂 … ). Sam pa se odločim, da grem vseeno pogledati pod Ano.

In ko sem v snegu na letališču, celo rahlo vleče od Z. Obvestim Erza in se zabubim v avto. Končno pride in se preloži v LCja in gor do parkinga, potem pa zaorjeva v celec. LC lepo rine skozi sneg, vendar ustaviva malo pod vrhom, saj nočem izzivati zadnje strmine (čeprav nama gre do sem brez težav). Erzo sproti dokumentira dogajanje.

Na vrhu rahlo sneži in piha (zelo šibek) … V !? Malo cincava, pote začneva postavljati: Erzo na V, jaz na Z 🙂 .

Prvi pograblja po snegu Erzo (in ga tudi dvigne ne). Potem jaz zalaufam na Z stran, pa gre komaj gor in se sploh noče formirati… potem zagazim v snežno jamo in samo zaružim.

Ko pridem spet na vrh, Erzo ravno v drugo potegne in mahedravo odpelje padalo za V pobočje, vendar srečno spelje (česar pa jaz ne vidim in celo vpijem, če je mogoče kje za robom…).

Erzov let

Potem še dvakrat potegnem in prej ali slej obtičim v snegu. Ogledujem si že V start (kjer pa ne piha nič več). Potegnem še enkrat in laufam, laufam in čutim, da le prime in potem uspem nekako speljati. Zavijugam desno nad Podpeč, čez most in nazaj na letališče.

Zoranov let

Ko pospravljam, si je Erzo že organiziral Jerryja, da ga (na poti na cerkveno zvonenje na Ančko) dostavi do LCja.

20160101Strmica-Zaplana – Erzo

1. 1. 2016 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Sem ga dolgo gledal, najprej samo od daleč (nekako od takrat ko je Delux pokazal svoj Marinčev grič – in brat tega štarta je Koš, ki sem ga odletel prej), saj me je bilo strah ali se prileti čez prvo polico, na kateri leži tudi zgornja asfaltna cesta. Težava je tudi smer vetra, “ki ni nikoli gor” in še jakost mora biti prava (ne preveč – ne premalo). Nihal sem med uporabo Montane, s katero bom eventualno lažje pristal na polici v grmovje, pa tudi spodaj v luknjah z dodatki našarjenih električnih žic ali med Šterko, s katero bi šel čez vse! Da sem se lahko tako odločal, sem bil že na štartu, ki to do takrat še ni bil, a takoj pod makadamsko cesto je viselo preko plinovodne špure, ki je za plac zaslužna, podrto deblo, katerega sem imel namen kar sam prežagat enkrat naslednjič, saj preko njega odletet res ne bi šlo. Tedaj mi je odleglo, saj mi tisti dan “ni bilo treba”.

Potem malo pozabim na vse in danes se ustavim mimogrede, saj se prej na Medvedjem brdu sili zahodnik, tu v Zaplani pa piha burjica, tako da grem pogledat. Piha idealne 3m/s, direkt gor, deblo je nekdo odstranil in “treba je it”! Izgovorov danes ni.

Prav nizko odletim čez makadamko, potem težav ni, nikakršnih.

Erzo 1.

Ko spodaj pristanem, na 200 m vpijem na tipa, ki me opazuje z balkona, če imam prevoz gor. Da, imam, vpije nazaj in da naj zložim. Meni roji po glavi vse drugo, kako, da bom še enkrat letel, zato padalo v rožo in proti njemu. Mal me da še na čakanje, saj da mora skočit še Prevc, pa res pride. Ko se pripelje z avtom, mu ni prav moje nezloženo padalo in se ne da prepričat, da to lahko dam na zadnje zice. Za to imam jaz kamion, napove in gre manjat vozilo. Zdaj dava vpeto padalo na kason, jaz pa vkrcam zadaj na kišto orodja še firbca, ki bo peljal dol moj avto! Zgoraj šoferju porinem v roke še moj telefon, da naredi filmček vzleta.

Erzo 2.

Že na poti gor, šofer, ki ga seveda v bistvu poznam, predlaga, da me lahko pelje potem še enkrat – seveda tudi ta bonus pokurim,

Erzo 3.

morebiti bi šel še četrtič, če ne bi prihajala tema. Pa še slikce

151231 Raduha-Planina Javorje Z 1724 13:57:57

31. 12. 2015 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Danes že zjutraj povsod sonček z napovedanim V in močno burjo na Primorskem. Z Erzom se le malo usklajujeva in je jasno, da gremo danes proti Raduhi. Še Mateja in (bolni) Luka gresta zraven na sonček, druge ne zanima ali ne morejo.

Ko smo ob 11h že v odhajanju izpred Hoferja Fužine, se informativno oglasi še Delux. Po bližnjici gor čez Volovjek in dol in v Podvolovjek in naprej v Luče. Potem pa po deloma že znani (od predvčeraj) grapi gor v pobočja Raduhe. Ciljamo na Planino Javorje, saj smo za na vrh Raduhe prepozni. Pririnemo prav na Loko in malo cincamo, ali tu z vožnjo končamo.

Pa se spustimo malo nazaj in na odcepu strmo gor po kolovozu proti naši ciljni planini. Ko ne gre več naprej (parkiran terenc sredi kolovoza in sneg), odnehamo.

Naložimo si robo in po idiličnih gorskih pašnikih gor. Toplo kot jeseni. Ker piha Z (?!), prvotno odleteno pobočje nad planino Javorje pa je obrnjeno preveč na V, nadaljujemo še malo više na JZ pobočje. Piha idealno, postavimo lahko kjerkoli (slikce tukaj)

Erzo je seveda prvi in potegne in vozi naravnost ven v smeri Luč.

Mateja razgrne meni (z Lukom še cincata ali bi letela Mateja, ali Luka, ali nihče od njiju 🙂 ). Potegnem in sem že nad kočo na Loki. Čez planino in potem se držim bolj desno ob pobočju Raduhe. Požira me bolj kot Erza (nasprotni Z obteka pobočje). Kmalu sem nad pobočji nad dolino Savinje, potem pa se naslonim na vzdolžno sleme proti Lučam. Tik pred Lučami celo nekaj dvigne, potem pa v močnem dolincu zapeljem na travnik pred kampom in v ledenem mrazu celodnevne sence pristanem lepo proti vetru.

filmček leta

Zoranov let

Erzo se ne javi, čeprav je zagotovo že pristal.

Erzov prvi del

Mateja in Luka se odločita za neletenje. Potem pa se Erzo pojavi nad mano, saj je res že pristal, vendar na planini nekaj više in naredil še en nov start.

Erzov drugi del

Ko pospraviva, se greva pogreti v gostilno, kjer ugotavljava, da Cena & Co obdelujejo pobočja nad Robanovim kotom, o čemer smo se pogovarjali predvčerajšnjim 🙁 .

Kmalu se nama pridružita še Mateja in Luka. Prekrasen dan 🙂 .

Potem pa domov silvestrovati…

151230 Kroglo P1722 14:00:56

30. 12. 2015 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Čeprav je danes na Gorenjskem manj vetra (drugje kar močan SV, burja na Kovku tudi do 100 km/h), Erzo predlaga projekte na Dolenjskem (najprej omenja Sotlo). Še Edo se nama pridruži in že rinemo v sluzasto oblačnost proti NM.

Ko je jasno, da so malo višji hribi že v bazi (odpade raziskovanje Gorjancev…), začnemo mrzlično iskati karkoli v okolici Mirne peči (no, ideje stresa Erzo, midva z Edom bolj kimava 🙂 ).

Najprej neuspešen obisk cerkvice, potem med vinogradi Golobinjeka Erzo zagleda nekaj (po njegovem) uporabnega. Ker je že v hudi krizi (da nismo še nič naredili), kar z robo olaufa tja, jaz tudi (z robo) za njim, Edo pa le na oglede. Erzo postavi, medtem, ko jaz pohajam naokoli in se odločim, da je to zame neužitno.

Ker piha ustrezno močno, Erzo izkoristi pravi trenutek in nepričakovano elegantno spelje čez pastirja, rob in šavje. In ga lepo vzame in odjadra, medtem, ko se midva z Edom samo spokava v avto in po njega dol, kjer pristane.

Erzov let

Komentar leta: Na vrhu cerkev, položno, malo nižje se najde linija za odletet, a jo zapira telefonska žica. Ko bo vsega zmanjkalo bomo počeli prav to: vsaj za odletet začasno snemali te osovražene žice. Ko že odhajamo opazimo prost travnik, ki je že kar nizko v hribu. Vseeno je neugledno, nikakršno, kakor pač taki štarti, ki za večino to niso izgledajo. Kratka polička, na katero ne morem sam s stegnjenim padalom, pravega vetra ni videti (do 2m/s) je pa iz veter s strani. Moram (!) vsaj in zgolj probat dvignit, ko me poprime in nese dlje kot bi si upal misliti! Zunaj me drži kar močan veter, letim bočno, nazadnje le 3 m nad terenom da s spustim še v vrtačo pri Goriški vasi. Zmagovalna kombinacija tangice in M4. Zoran tud proba ne.

Sedaj lahko bolj normalno razmišljamo. V okolici je najbližji Vinji vrh in malo stran pri Šmarjeških toplicah odletena lokacija Kroglo (na OLCju odletel Poje, vendar je Erzo prepričan, da je bil tam še dosti prej tudi Jerry. Jerry se (po tel.posvetu) ne spomni dobro kje in kako, tako da se lahko zanesemo le nase (in na elektroniko 🙂 ).

Kmalu smo na lokaciji, kjer je startal Poje. In ta je v tem vetru neužitna tudi za Erza (še najdlje si jo ogledujem jaz 🙂 ). Še malo pogledamo naokoli in najdemo krasen prostorček za start prav blizu, le piha žal z leve od zadaj. Kljub temu (“saj ni tako močno”) z Erzom postaviva.

Prvi odlaufa in spelje Erzo, za njim postavim in odlafam z vetrom od zadaj še jaz. Erzo uspe na levo in čez vinograde do doline.

Erzov let

Mene pa veter tako ustavlja, da Rooka obrnem in pristanem v kotanji ob vznožju hriba.

Zoranov let

Ko pospravim, moram še gor iz kotanje do hiš, kjer čaka Edo z Erzovim avtom. Potem pa še po Erza (in na orehovček)…

Komentar leta: In potem gre cirkus naprej, tokrat se domislimo že odletenega Kogla, prvič odletenega (?) po legendarnem Jerneju Zdešarju, ki pa ni pustil sledi na OLC, niti se ne spomni ali je odletel, ko ga v življenski stiski, ki nam stiska vrat, o tem, v nujnem telefonskem klicu povprašamo. Tako je to v padalskem penzjonu. Nam je pa trek pustil na olc Poje, na čigar štart pri anteni pridemo s pomočjo navigacijskih naprav. Lep štart z dvema napakama: ne piha gor, raje rahlo s strani in telefosko žico, ki jo lahko preletiš le če dobiš padalo nad sabo takoj, kar pomeni da mora pihati vsaj 3m/s direkt gor. Ko že odhajamo, ustavim vozilo 50 m naprej in potem odkrijem tole: prelep štart, kot bi ga kdo izdelal v naš namen, miniaturni Gozd. Piha do 1,5 m/s s strani, a ni problem, če počakaš da je morebitna nula. Dva sta v žepu in dan je izpolnjen. (Jerry se že spomniš?)

151230 Vinji vrh vzhod P1723 15:48:45

30. 12. 2015 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Že precej pomirjeni nadaljujemo na Vinji vrh, kjer iščemo kakšno lokacijo za V veter. Mimo Sv.Jožefa (kjer je “uradni” start) do Sv.Janeza (kjer je lep razgled) naprej proti V robu do Mrzle gore, kjer na vrhu najdemo krasen prostorček med vinogradi. Erzo takoj začne postavljati, Edo pa za njim.

posnetek starta

Sam še najdlje cincam (bom pa jaz zdaj šofer…), potem pa postavim tudi sam.

Erzo pristane skoraj pri AC.

Erzov prvi

Edo zavije desno ob pobočju in vinogradih in pristane pred daljnovodom.

Edov let

Sam grem daleč ven čez daljnovod in do AC.

Zoranov let

Ko pospravljam, je Erzo že v drugo na startu (hitro dobi transport na vrh) in odleti.

Erzov drugi

Edo se odloči za hike do avta, kamor prideta skoraj hkrati z Erzom (še enkrat hitro dobi prevoz 🙂 ), ki odleti še tretjič 🙂 .

Erzov tretji

Edo pride z avtom najprej po mene, potem pa greva skupaj še po Erza, ki je v tretje postavil rekord starta 🙂 …

Erzov komentar leta: Ker je treba najdit še enega, saj Zoran še nima dveh, (popoln dan na projektih je, če odletiš dva nova) se domislim Vinjega vrha, na katerem sem jadral letos, ko sem v vzhodniku priletel z Žusma (?). Sej ne vem več, tudi v nepezjonu se marsikaj pozabi. Pri cerkvi Sv. Janeza, bi šlo s kar nekaj tveganja, piha cca 3m/s, kar mi danes ni (več) treba. Naprej pa na Mrzli gori med hišami odkrijemo tole. Piha direkt gor, do 3m/s. Zdi se mi, da je tole štart, ki se mora prijeti med lokalnimi piloti!! Ima le dve lepotni napaki: malo nižje letiš čez vinograde takoj po odletu in prelet dveh daljnovodov, ki pa ni nujen. Meni se je štart prijel, saj še dvakrat odštopam/napadam mimovozeče avtomobile in njih voznike, da pridem ponovno gor in še letim. Tu gre zahvala možu z gorenjskih Repnj, ki po novem preiskuša življenje na Dolenjskem pod tem hribom in do danes ni bil na njem, zdaj pa skupaj odkrivava labirint cest, da prideva gor in gospej, domačinki, ki zamudi na zmenek, saj ponajpreje expresno mene dostavi nazaj do avta. Njej je labirint poznan v potankost in tako pridem gor danes že po tretji varianti. Na štart pridem kako minuto zatem, ko naš Edo že peš dospe, da reši avto. Seveda odletim še tretjič tule, tako da ima novopečeni štart že pet odletov.